Kosovske oblasti zaprle srbske institucije in vdrle v prostore kliničnega centra

Kosovski minister za lokalno upravo Elbert Krasniqi je potrdil zaprtje petih tako imenovanih vzporednih institucij na severu, kjer živi večina srbske etnične manjšine in na spletu zapisal, da "kršijo ustavo in zakone Republike Kosovo". Srbija namreč od razglasitve neodvisnosti Kosova leta 2008, ki je Beograd ne priznava, še naprej pomaga srbski manjšini. "Vzporedne nezakonite institucije lokalne samouprave, ki so delovale po direktivah Srbije ter kršile ustavnost in zakone Republike Kosovo, so bile zaprte," je v izjavi dejal Krasniqi. Po njegovih besedah na Kosovu namreč "ni prostora za nezakonito delovanje in vzporedne storitve", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah portala Kosovo Online so pripadniki posebne enote kosovske policije racije izvedli na občinskih uradih v Leposaviću, Mitrovici, Zvečanu in Zubinem potoku. Srbska tiskovna agencija Tanjug poroča, da je policija med drugim vdrla tudi v prostore kliničnega centra v Mitrovici, urada za Kosovo in Metohijo ter enega od centrov za socialno delo.

Na to se je nemudoma odzvalo veleposlaništvo ZDA na Kosovu, kjer so poudarili, da je Washington "zaskrbljen in razočaran zaradi nenehnih neusklajenih ukrepov, ki še naprej neposredno in negativno vplivajo na pripadnike srbske etnične skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti na Kosovu", poroča Guardian.

EU je glede poteze izrazila razočaranje nad "pomanjkanjem usklajevanja" med kosovskimi varnostnimi organi in mednarodnimi partnerji. Kot je sporočil Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, takšne poteze ogrožajo že tako krhke varnostne razmere na Kosovu.

"EU želi ponovno poudariti, da se je Kosovo zavezalo umiritvi napetosti. EU je Kosovo že večkrat pozvala, naj se izogne vsem ukrepom, ki bi lahko negativno vplivali na varnost ljudi. Žal kosovska vlada naših pozivov ni upoštevala," je dejal in posvaril pred morebitnim nadaljnjim zaostrovanjem razmer.

"Gre za nasilno potezo Albina Kurtija. Namesto deeskalacije imamo 30 novih potez oblasti v Prištini, s katerimi se stopnjujejo razmere," pa je v odzivu med drugim dejal vodja urada za Kosovo in Metohijo Petar Petković in kosovskega premierja Kurtija obtožil izvajanja etničnega čiščenja.

Odzval se je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in v pogovoru s posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom v Pragi zahteval konkretno reakcijo EU in njenih držav članic, ne le v obsodbi tega dejanja temveč tudi pri preprečevanju takšnih potez in zaščiti Srbov, poroča Telegraf.

Napetosti med Kosovom in Srbijo sicer ostajajo izredno napete. Kosovo je bila sprva srbska pokrajina, preden se je z bombardiranjem zveze Nato leta 1999 končala vojna med srbskimi vladnimi silami in albanskimi separatisti na Kosovu. Umrlo je približno 13.000 ljudi, večinoma etničnih Albancev.

13 let trajajoči pogovori o normalizaciji, ki jih je omogočila EU, še danes niso dosegli napredka. EU in ZDA sicer pritiskata na obe strani, naj še naprej izvajata sporazume, ki sta jih februarja in marca 2023 dosegla Vučić in kosovski premier Albin Kurti, ki vodi vlado, v kateri prevladujejo etnični Albanci. Kurti je sicer v sporu z zahodnimi silami tudi zaradi enostranskega zaprtja šestih podružnic banke s srbsko licenco na severu Kosova v letošnjem letu.

Priština je ta mesec sporočila, da bo kmalu odprla most na reki Ibar, ki deli Mitrovico na sever, kjer prevladujejo Srbi, in jug, kjer živijo etnični Albanci. Most je že več kot desetletje zaprt za promet osebnih vozil, Srbi pa od leta 2011 postavljajo barikade, saj pravijo, da bi se proti njim izvajalo etnično čiščenje, če bi Albanci lahko prosto potovali v njihov del mesta.