Glavne teme pogovorov med Albinom Kurtijem ter Josepom Borellom in posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom na pariškem mirovnem forumu so bile dialog med Beogradom in Prištino, uveljavitev ukrepa Prištine o registrskih tablicah in reševanje zadnjih napetosti na Kosovu, so sporočili iz kosovske vlade.
Kurti je izpostavil "elemente okvira sporazuma za popolno normalizacijo odnosov z vzajemnim priznanjem v središču" ter označil francosko-nemški predlog kot dobro osnovo za nadaljnje pogovore.
Aleksandar Vučić pa je po današnjem srečanju z Borrellom in Lajčakom dejal, da v tem trenutku ne vidi možnosti za kompromis, ker se Priština ne vede racionalno in v skladu z mednarodnim pravom, poročajo srbski mediji. Po njegovi oceni bi evropski predstavniki lahko postavili pogoje Prištini, a jih nočejo.
Srbski predsednik je povedal še, da sta mu Borrell in Lajčak prenesla vsebino pogovorov s Kurtijem, in dodal, da nista bila optimistična. "Uganil sem, kaj je rezultat, in to je nič," je izjavil Vučić.
Napetosti med Beogradom in Prištino so se znova okrepile, potem ko se je minuli teden iztekel rok, ki ga je kosovska vlada določila za uresničitev odločitve o zamenjavi srbskih registrskih tablic, ki jih uporabljajo Srbi na Kosovu, za kosovske registrske tablice. Srbija ne priznava neodvisnega Kosova, Srbi na severu Kosova pa nasprotujejo odločitvi Prištine o preregistraciji vozil s srbskimi oznakami. V znak protesta so kosovski Srbi v soboto začeli zapuščati kosovske institucije.
Borrell je sicer obe strani danes ponovno pozval k normalizaciji odnosov. Beograd in Prištino je pozval, naj pokažeta pripravljenost na kompromis in spoštujeta zaveze, dogovorjene v okviru dialoga.
Kosovski Srbi bi se morali nemudoma vrniti v kosovske institucije, Kosovo pa bi moralo svoje ukrepe glede registrskih tablic uskladiti z zavezami iz dialoga in brez nadaljnjega odlašanja začeti pogajanja o ustanovitvi skupnosti občin s srbsko večino. Borrell je strani tudi pozval, naj se vzdržita kakršnih koli enostranskih dejanj in hujskaške retorike, so sporočili v Bruslju.
Kosovski premier je po poročanju kosovskega portala Kosovo-online.com po današnjem srečanju z Borrellom dejal tudi, da je Kosovo v procesu normalizacije odnosov pripravljeno "ponuditi roko državi, ki je storila genocid". "To, česar ne nudimo več, je popuščanje za delitev naše države po etničnih linijah. Ampak če nas Srbija ni pripravljena priznati, ker so tako rekli, pet drugih držav EU nima kaj čakati na to," je opozoril.
Kosova poleg Srbije namreč še vedno niso priznale Španija, Grčija, Romunija, Slovaška in Ciper.
"Kosovo je začelo proces normalizacije odnosov s Srbijo leta 2011, enajst let pozneje pa odnosi niso veliko boljši kot pred desetletjem," je ocenil Kurti in dodal, da je to režim, "ki ga vodi pravoslavna cerkev in ki mu vlada Putinova Rusija".
Kurti in kosovska predsednica Vjosa Osmani sta se v Parizu že v četrtek sestala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Z Macronom se je v četrtek sestal tudi srbski predsednik Vučić in po sestanku dejal, da srečanja med njim in Kurtijem danes ne bo.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.