Zaradi sedmih okužb prebivalcem prepovedali odhod iz Pekinga

V Pekingu so po potrditvi sedmih okužb z novim koronavirusom uvedli delno zaprtje. Okoli 1,6 milijona prebivalcem kitajske prestolnice so prepovedali, da bi zapustili mesto. Od sedmih okužb so jih šest potrdili v južnem okrožju Dašing. V tem okrožju so ugotovili tudi prva dva potrjena primera britanskega seva novega koronavirusa.

Vseh 1,6 milijona prebivalcev okrožja odslej ne sme oditi iz mesta, če nimajo posebnega dovoljenja in če v zadnjih treh dneh na testu niso bili negativni na okužbo.

Oblasti okrožja so prepovedale tudi zbiranja več kot 50 ljudi in poroke, glede pogrebov pa so odločili, da jih morajo 'poenostaviti'. Vsi učenci osnovnih in srednjih šol morajo imeti pouk na daljavo, zaprli so vrtce.

V petih naseljih, kjer so ugotovili okužbe, morajo vsi stanovalci ostati doma.

Kitajska, kjer se je novi koronavirus konec leta 2019 prvič pojavil, je bila v boju proti širjenju virusa uspešna s strogimi ukrepi, omejitvami potovanj in množičnim testiranjem.

Zadnje tedne pa se znova sooča s porastom okužb, še posebej na severu države, kjer so oblasti zaradi več manjših lokalnih izbruhov spet uvedle stroge karantenske ukrepe in množično testiranje, pripravljajo pa se tudi na selitev vaščanov celotnih vasi v nov velik center za karanteno, ki ga gradijo v predmestju mesta Šidžiažuang.

Za okoli tri milijone ljudi v severovzhodni provinci Džilin pa od ponedeljka velja zaprtje, potem ko je trgovski potnik okužil več kot sto ljudi. Iz države so danes sicer poročali o skupno 130 novih okužbah z novim koronavirusom.

WHO: Britanski sev novega koronavirusa že v najmanj 60 državah

Britanski sev novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv od izvornega, so ugotovili v najmanj 60 državah, to je deset več kot pred tednom dni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v tedenskem poročilu.

Južnoafriški sev virusa, ki je prav tako bolj nalezljiv, pa so ugotovili v 23 državah in ozemljih, kaže torkovo poročilo WHO.

Medtem ko je covid-19 v svetu doslej zahteval že več kot dva milijona življenj, novi sevi novega koronavirusa vzbujajo zaskrbljenost, saj si države prizadevajo zajeziti širjenje virusa, dokler cepivo proti covidu-19 ne bo širše dostopno.

V zadnjem tednu je nova koronavirusna bolezen 19 zahtevala največ življenj doslej, 93.000, kar je devet odstotkov več kot v tednu pred tem. V istem obdobju je bilo potrjenih 4,7 milijona novih okužb z novim koronavirusom, skupno 93 milijonov.

Britanski sev virusa so prvič ugotovili sredi lanskega decembra in je po ocenah WHO od 50 do 70 odstotkov bolj nalezljiv od izvornega. Naj pa ne bi bil bolj smrtonosen. Podjetji Pfizer in BioNTech sta tudi že sporočili, da je njuno cepivo proti covidu-19 učinkovito tudi proti britanskemu sevu virusa, ki je znan kot B117.

Britanski sev naj bi prvič ugotovili tudi v Sloveniji. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so v torek potrdili, da so v vzorcu brisa osebe, ki je pripotovala iz Anglije, našli novi koronavirus, ki je zelo podoben novemu angleškemu sevu. Kot so pojasnili, se deli vzorca, ki so jih lahko analizirali, povsem ujemajo z angleškim sevom, niso pa mogli pridobiti celotne sekvence genoma.

V ZDA več kot 400.000 mrtvih zaradi covida-19

V ZDA so doslej potrdili več kot 400.000 smrtnih primerov zaradi covida-19, univerza Washington pa ocenjuje, da jih bo do 1. maja najmanj 567.000. V spomin na mrtve so po ZDA v torek zvečer potekale številne slovesnosti.

Po podatkih univerze Johns Hopkins se je do torka v ZDA z novim koronavirusom okužilo več kot 24,2 milijona ljudi, smrtnih žrtev pa je bilo več kot 401.500. Do konca maja lani je v ZDA zaradi covida-19 umrlo 100.000 ljudi, doslej pa se je to število potrojilo.

V bolnišnicah se trenutno zaradi covida-19 zdravi več kot 120.000 ljudi, pretekli teden pa je bil dosežen rekord s 4400 mrtvimi zaradi covida-19 v enem samem dnevu.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je v torek zvečer v Washingtonu pri Lincolnovem spomeniku vodil slovesnost v spomin na mrtve, v New Yorku je Empire State Building utripal rdeče kot srce, zvonovi nacionalne katedrale v Washingtonu so udarili 400-krat, ob odsevnem bazenu pri Lincolnovem spomeniku na travniku National Mall pa so prižgali 400 lučk. Podobne slovesnosti so potekale tudi drugje po ZDA.

Ameriški zdravstveni strokovnjaki ne dvomijo, da bi bile številke nižje, če bi imeli v Beli hiši bolj sposobnega voditelja, kot je Trump, ki je izgubil volitve za drugi predsedniški mandat tudi zaradi klavrnega odgovora zvezne vlade na krizo.

Zaradi covida-19 je v ZDA toliko žrtev, ko so jih imeli Američani med drugo svetovno vojno, do poletja pa bo po napovedih presežen rekord 600.000 mrtvih iz državljanske vojne. Za covidom-19 je umrlo več Američanov, kot jih je leta 2019 umrlo zaradi kapi, diabetesa, gripe, pljučnice in Alzheimerjeve bolezni skupaj.

Trump je zanikal nevarnost virusa, nato je vse do volitev 3. novembra lani vztrajal, da bo koronavirus izginil sam od sebe, zavračal je opozorila in ugotovitve stroke ter podžigal napetosti, ki jih je povzročila pandemija.

Člani njegove vlade so se vpletali v delo Centra za nadzor nad boleznimi (CDC), Trump je vztrajal, da je pametnejši od znanstvenikov in zdravnikov ter poniževal strokovnjake, kot je direktor centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za zdravje Anthony Fauci.

Guvernerji zveznih držav, ki so uvajali ukrepe proti širitvi pandemije, so bili pod nenehnim pritiskom Trumpa, naj te ukrepe odpravijo. Na koncu si je skušal prilastiti uspeh podjetij, ki so v rekordnem času razvila cepiva proti koronavirusu. Večina analitikov se strinja, da bi Trump lahko dobil volitve, če bi bil njegov odziv na koronavirus drugačen, bilo pa bi tudi manj mrtvih in okuženih.