Konec nemške dobrodošlice? Uvajajo nadzor na vseh kopenskih mejah

Berlin je lani jeseni obnovil začasni nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico, da bi preprečil pritok nezakonitih migracij v Nemčijo. Čeprav je nadzor na notranjih mejah schengenskega območja začasen, jih je Berlin doslej že večkrat podaljšal.

Zdaj so se odločili za nadzor na vseh kopenskih mejah. Nemčija poleg omenjenih držav meji še na Avstrijo, Francijo, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.  

Na Dunaju napovedi niso sprejeli z odobravanjem. Kot je za časnika Bild in Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal notranji minister Gerhard Karner, Avstrija ne bo sprejemala posameznikov, ki jih bodo vrnili nazaj. Dodal je, da ima Nemčija pravico vračati ljudi v primeru, ko je za njihovo prošnjo za azil odgovorna druga članica EU.

'Zaščita notranje varnosti pred aktualnimi grožnjami'

Razlog za odločitev o ponovnem nadzoru je poleg omejevanja nedovoljenih migracij tudi zaščita notranje varnosti pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal. "S konkretnimi ukrepi krepimo našo notranjo varnost in nadaljujemo s strogim stališčem proti nezakonitim migracijam," je odločitev pojasnila ministrica Faeser.

Razprava o nedovoljenih migracijah in izgonih migrantov je v Nemčiji v zadnjem času postala intenzivnejša, tudi zaradi številnih nasilnih dejanj, ki so se zgodila na nemških tleh. Prejšnji mesec so bili v napadu z nožem, ki ga je izvedel sirski državljan, ubiti trije ljudje, osem pa ranjenih. V Manheimu pa je maja po napadu z nožem na shodu s protiislamsko vsebino umrl policist.

Po navedbah vladnih virov je vlada pripravila spremembe na področju vstopa migrantov na nemških mejah v skladu z zakonodajo EU. Do tega je prišlo po pozivu konservativnih opozicijskih krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU), poroča dpa.

Ti so po incidentu v Solingenu in volitvah v vzhodnonemških deželah Turingiji in Saški, na katerih je zmagala oziroma okrepila položaj skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), povečali pritisk na vlado kanclerja Olafa Scholza z zahtevo po obsežnih spremembah migracijske politike. Podrobnosti o načrtih vlade za zdaj sicer niso znane, še dodaja omenjena tiskovna agencija.