Katere nevarnosti bodo v prihodnjih desetletjih najbolj ogrožale zdravje in življenje ljudi? Na to vprašanje je skušala odgovoriti nova Lancetova komisija za globalne grožnje zdravju v 21. stoletju, ki jo sestavlja 35 strokovnjakov. Njihova ocena zajema obdobje do leta 2100. Na vrhu seznama sta scenarija z majhno verjetnostjo, vendar potencialno najhujšimi posledicami: jedrski konflikt in zlonamerna uporaba umetne inteligence. Poročilo ugotavlja, da bi oba v skrajnem scenariju lahko ogrozila obstoj človeštva.
"Zlonamerna uporaba umetne inteligence, vključno z biološkim orožjem, in jedrski konflikt z jedrsko lakoto predstavljata tveganje izumrtja v prihodnjih 75 letih," meni ekipa strokovnjakov.
Uvodnik, ki ga je The Lancet objavil ob poročilu, opozarja, da bi uresničitev takšnih scenarijev človeštvu prinesla "apokalipso".
Kako bi jedrska vojna lahko povzročila lakoto?
Pri jedrskem konfliktu neposredne posledice eksplozij niso edina nevarnost. Obsežen jedrski spopad bi lahko v zgornje plasti ozračja dvignil ogromne količine delcev, ki bi preprečevali dostop sončne svetlobe. Posledica bi bilo močno zmanjšanje kmetijske proizvodnje in s tem obsežna lakota.
Prav tako skrajen je scenarij zlorabe umetne inteligence. Komisija med možnimi tveganji izpostavlja uporabo AI pri ustvarjanju biološkega orožja.
Pri obeh nevarnostih strokovnjaki poudarjajo pomembno razliko med verjetnostjo in posledicami: verjetnost izumrtja ostaja majhna, vendar je potencialna škoda tako velika, da tveganja ni mogoče zanemariti.
17 velikih nevarnosti
Jedrska vojna in zloraba AI sta le dve izmed 17 groženj, ki jih je komisija vključila v oceno. Na seznamu so še onesnaženost zraka, odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, podhranjenost otrok, podnebne spremembe, konvencionalne vojne, zmanjševanje mednarodne pomoči, visoka poraba alkohola, visok krvni tlak, dohodkovna neenakost, nizka izobrazba, naravno nastale pandemije, debelost, slabo duševno zdravje, kajenje in nezdravo staranje.
Grožnje so med seboj povezane, zato jih po mnenju avtorjev ni mogoče obravnavati povsem ločeno.
Toda namen poročila ni napovedati katastrofe. Strokovnjaki poudarjajo, da za vsako od identificiranih nevarnosti obstajajo realne možnosti za ukrepanje.
"Odločitve, ki jih voditelji sprejemajo danes, bodo oblikovale zdravje in blaginjo naslednje generacije," je dejal sopredsedujoči komisiji profesor Christopher Murray, direktor Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje na Univerzi Washington.
Merili so izgubljena leta zdravega življenja
Komisija je skušala posamezne nevarnosti med seboj primerjati z uporabo kazalnika DALY – izgubljenih let zdravega življenja zaradi prezgodnje smrti, bolezni ali invalidnosti.
Raziskovalci so na podlagi sedanjih trendov modelirali, koliko takšnih let bi lahko človeštvo izgubilo zaradi posamezne grožnje.
Medvelike katastrofalne grožnj so uvrstili nevarnosti, ki bi lahko povzročile izgubo več kot milijarde let zdravega življenja**.
Profesor epidemiologije nalezljivih bolezni na University College London in član komisije Ibrahim Abubakar je poudaril, da njihov namen ni strašiti javnosti. "Ne izhajamo iz stališča: 'Poglejte, prestrašiti vas želimo – človeštvu grozi toliko in toliko nevarnosti.' Izhajamo iz predpostavke, da so to, če ste danes odločevalec na globalni ali nacionalni ravni, potencialne grožnje, s katerimi se lahko soočite, in to je obseg, v katerem lahko z ukrepanjem dejansko nekaj spremenite."
Pri podnebju bi lahko preprečili skoraj dve milijardi izgubljenih let zdravega življenja
Velikanske razlike med različnimi scenariji komisija prikazuje na primeru podnebnih sprememb. Če bi segrevanje planeta omejili na približno 1,8 stopinje Celzija, namesto da bi doseglo 4,4 stopinje, bi bilo po modelu mogoče preprečiti izgubo približno 1,89 milijarde let zdravega življenja.
Raziskovalci so namreč za posamezne grožnje modelirali najboljše in najslabše možne scenarije.
Vrsta najpomembnejših nevarnosti se razlikuje tudi glede na bogastvo držav. V bogatejših delih sveta med najpomenbnejšimi grožnjami prevladujejo nenalezljive bolezni in dejavniki, kot sta debelost in slabo duševno zdravje. V revnejših državah pa veliko zdravstveno breme povzročajo dejavniki, kot je nizka stopnja izobrazbe.
Zmanjševanje razvojne pomoči bi lahko imelo ogromne posledice
Komisija posebej opozarja tudi na zmanjševanje mednarodne pomoči. Več velikih donatorskih držav, med njimi ZDA in Združeno kraljestvo, je v zadnjem letu napovedalo velike reze v razvojno in humanitarno pomoč.
Močan upad ali celo zlom sistema mednarodne zdravstvene pomoči bi lahko po izračunih komisije do leta 2100 povzročil do 1,5 milijarde izgubljenih let zdravega življenja.
Skoraj 70 odstotkov tega bremena bi nosila podsaharska Afrika. Ta del sveta je hkrati najbolj prizadet zaradi podhranjenosti otrok.
Oceno bodo posodabljali vsako leto
Ugotovitve 35-članske komisije bodo predstavljene na Svetovnem zdravstvenem vrhu v Berlinu. Seznam 17 nevarnosti pa ne bo ostal nespremenjen. Strokovnjaki ga nameravajo posodabljati vsako leto, pri čemer bodo upoštevali nove podatke in morebitne nove grožnje.
Vlade pozivajo, naj se tveganj lotijo, še preden prerastejo v krize. Med potrebnimi ukrepi omenjajo vlaganja v tehnološke inovacije in krepitev zdravstvenih sistemov.
Murray pravi, da se je njihov pogled na prihodnja tveganja že med pripravo poročila močno razširil. "Ta proces smo začeli pred tremi leti z mislijo, da obstajajo tri velike grožnje: konflikti, podnebje in pandemije," je dejal. Toda analiza je pokazala precej širšo sliko. "Obstaja veliko več groženj, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni, vlade pa morajo nalogi predvidevanja, preprečevanja in priprave na ta bolj raznolik nabor nevarnosti nameniti denar in ljudi."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.