Končno razkrit blišč 1000 let starega križa, zakopanega na škotskem polju

Bilo je leta 2014, ko je nek nadobudni amaterski 'raziskovalec' z detektorjem kovin na sveže zorani njivi na zahodu Škotske našel vrsto predmetov - umazanih, blatnih, zaprašenih in zarjavelih. Iz zemlje je pokukal tudi manjši križec, ki so ga arheologi takrat opisali kot 'predmet žalostnega videza'. Drobne delce njegovega okrasja je bilo sicer moč opaziti skozi umazanijo, ki ga je obdajala, a nihče ni takrat niti pomislil, da so pravzaprav naleteli na pravcati zaklad.

Da predmeti obetajo nekaj več, so presodili strokovnjaki Narodnega muzeja Škotske (National Museums Scotland - NMS), ki jih je pridobil leta 2017. Pričeli so s skrbnim čiščenjem in izpod skorje blata na križcu so se zasvetili zlati lističi. Njegov osupljiv, zapleten dizajn pa je bil skrit še vse do nedavnega. Pred kratki so nato vendarle pričeli z restavriranjem, ki je razkrilo vrhunski primer anglosaške obdelave kovin. Enakokraki križ - izdelek najprestižnejše umetnosti, je tisočletje nazaj nastal izpod rok zlatarja, ki se je ponašal z izjemno spretnostjo in natančnostjo. Na vseh štirih krakih so vdelani simboli štirih evangelistov, avtorjev evangelijev Nove zaveze - podoba človeka predstavlja svetega Mateja, lev simbolizira Marka, govedo Luko in orel Janeza.

Martin Goldberg, glavni kustos zgodnjesrednjeveških in vikinških zbirk omenjenega muzeja, se spominja začudenja, ki ga je prevzelo, ko je križ razodel skrivnosti, ki je je skozi zgodovino zakrila zemlja ter zasijal v vsej svoji lepoti. "Spektakularen je; s to najdbo enostavno ni moč vleči vzporednic. To je deloma posledica obdobja, iz katerega izhaja. Predpostavljamo, da so bili samostani izropani, veliko cerkvenih zakladov pa je bilo pokradenih - tako nam vsaj takratno dogajanje opisujejo zgodovinski zapisi vikinške dobe," je razložil za Observer. "In to je eden od 'preživelih'. Kakovost izdelave je prav neverjetna. Pravi privilegij je videti to po več kot tisoč letih," je dodal.

Najdbe, uvrščene v Gallowaysko zbirko, so bile zakopane v poznem 9. stoletju na območju jugozahodne Škotske, v regiji Galloway oziroma okolici mesteca Dumfries. Omenjeni križec je le eden od več kot 100 zlatih, srebrnih in drugih najdenih predmetov, med katerimi sta tudi čudovita zlata sponka v obliki ptice ter srebrno-zlata posoda. Skorajda neverjetno je, da se je tudi blago, v katerega so bili predmeti zaviti, ohranjeno.

Alba - predhodnica Kraljevine Škotske - v času nastanka križca tudi prvič omenjena v pisnih virih

"Na začetku 10. stoletja so v odziv oziroma kot posledica vikinških vpadov pričela nastajati nova kraljestva. Dinastija Alfreda Velikega je postavila temelje srednjeveški Angliji, Alba (v škotski gelščini ime za nekdanjo Kraljevino Škotsko - op.p.) pa je postala kraljevina, ki se je nato razvila v srednjeveško Škotsko," pojasnjuje Goldberg. Kot dodaja, je ime Alba takrat tudi prvič omenjeno v zgodovinskih virih.

Regija Galloway je bila del anglosaške Northumbrije, razlaga kustos, in so jo že v Irskih kronikah iz 10. stoletja imenovali Saška obala. Območje je kasneje postalo del gospostva Galloway, poimenovano po Gall-Gaedilih - ljudstvu, skandinavskega porekla, ki je govorilo galsko in je v vikinški dobi prevladovalo na območju Irskega morja.

Vsebinsko bogata zbirka različnih predmetov iz mešanih materialov pa po besedah Goldberga ponazarja prav to dinamično politično in kulturno okolje.

"Čiščenje je razkrilo, da ima križ, narejen v 9. stoletju, pozno anglosaški slog okrasitve. Zaradi tega izgleda kot predmet, ki je bil po naročilu narejen za nekoga iz najvišjega sloja družbe," pravi Goldberg. Kot primer opiše družbeno ureditev takratne škotske kraljevine ter kako se je status prenašal naprej na dediče: prvi sinovi so bili ponavadi kralji in gospostvo (lordi), drugi so postali visoki kleriki. In verjetno je bil križ last nekoga iz ene od teh plemiških družin.

Križ se je ohranil skupaj z zapleteno spiralno verižico, na kateri se ga je nosilo obešenega - kot medaljon. Oseba, ki se bohotila z njegovo lepoto, veličino in sijajem, ga je torej si ga je torej nadela kot ogrlico okoli vratu, 'razstavljenega' na prsih. Sodeč po sledeh obrabe verižice, pa kaže, da se ga je nosilo precej pogosto. "Skoraj si lahko predstavljaš, kako ga nekdo sname z vratu in verižico ovije okrog križca, da bi ga zakopal v tla. Ima takšen osebni pečat," je dejal kustos škotskega muzeja.

Konservatorji so za njegovo čiščenje in obnovo celo sami izdelali posebno orodje - izrezljali so nekakšno bodljikavo pero, ki je bilo dovolj ostro, da je odstranilo umazanijo, vendar hkrati dovolj mehko, da ni poškodovalo kovine.

Leslie Webster, nekdanja kustosinja in skrbnica britanske, prazgodovinske in evropske zbirke v Britanskem muzeju, pa je izspotavila, da gre pri tem predmetu za edinstveno ohranitev visoko statusnih anglosaških cerkvenih kovin iz obdobja, ko je bilo - delno zaradi vikinških napadov - toliko izgubljenega.

Zakaj so bili predmeti zakopani, ostaja skrivnost. Goldberg sicer pravi, da križec zdaj - ko je 'razkril' toliko - odpira še enkrat več vprašanj, zato nadaljujejo z raziskavami. Razstava Gallowayska zbirka: Zaklad iz dobe Vikingov pa bo v Narodnem muzeju Škotske v Edinburghu na ogled od 19. februarja do 9. maja prihodnje leto, nakar sledi 'turneja' v Kirkcudbright, Dundee in Aberdeen.