Kolo je orodje svobode, vzemi ga na proteste

"Zgodaj (v protestih) smo se naučili, da lahko kolesarji prevzamejo ključno vlogo tako pri njihovem vodenju kot pri zagotavljanju varnosti. Ko ste spredaj, lahko zapremo ceste, ustvarimo razmik med nami in policisti ter se razgledujemo, kaj je pred nami," je Carlos Polanco, eden od organizatorjev newyorških protestov članom kolesarske brigade, pred dnevi pojasnjeval njihove zadolžitev. Čeprav so kolesarske enote nastale spontano, pa so se hitro oblikovala pravila za sodelovanje v njih.

Eno izmed njih je nenehna pozornost na početje policije. "Odprite oči in skušajte ugotoviti, kam se policija premika ali od kod prihaja. To pomaga zagotoviti varnost vseh, hkrati pa vemo, kaj se dogaja pred nami, preden pridemo do tja," je Polanco opisal izvidniške naloge. Zaščitniška je težja. "Kolo uporabite kot pregrado. Postavite ga med vas in policista, z njim ustvarite razmik in prepreko. Zaupajte drugim okoli vas in se držite drug drugega. V številčnosti je vedno moč." 

Steve Mazzucchi, eden od urednikov kolesarskega portala Gear Patrol, je na razburkane ulice New Yorka seveda odhajal s kolesom. Polanco ga je na enem od njih rekrutiral v kolesarsko brigado. "Lahko postane precej napeto, ko s kolesom ščitiš protestnike pred gručo policistov, ki vihtijo pendreke. A je početje, ki ti hkrati daje moč in te zadovoljuje ter spreminja stvari," je Mazzucchi opisal izkušnjo protestiranja s kolesom. "Verjemite mi, malo je takšnih občutkov, kot je s kolesom biti del nečesa tako pomembnejšega, kot si sam."

Toda kolesarskih brigad se niso domislili le protestniki. Policisti na kolesih so postali mobilna platforma za izstreljevanje solzilnega plina, svetlobnih granat in po potrebi krotenja protestnikov s palicami. Tudi za njih so kolesa priročen ščit ali hitra barikada, še raje pa napadalno orožje, s katerim so treskali po množici. Zato je ameriški prodajalec koles Fuji ustavil prodajo koles policijam, ker so splet preplavili posnetki "uporabe koles na način, ki ni bil predviden in za katerega niso narejena". New York pa je dobil Skupino za strateški odziv, napol oklepno kolesarsko enoto za krotenje neredov.

Renesansa kolesarjenja 

Na sotočju dveh kriz, ki pretresata ZDA, je kolo postalo nekakšen simbol svobode. Kolesarjenje je izvrsten način prevoza, ki v času pandemije ohranja razdaljo med ljudmi, hkrati pa se lahko hitro premikaš po mestu brez uporabe avtobusov ali podzemne železnice. Pandemični kolesarski razcvet se po podatkih Nacionalnega združenja uradnikov za mestni transport (NACTO) dogaja po številnih ameriških mestih. Tudi organizacija Eco-Counter, ki ponuja rešitve za preštevanje pešcev in kolesarjev, poroča, da se je število kolesarjev opazno povečalo po vsej Severni Ameriki. Najbolj navdušeno pedala poganjajo na ameriškem jugozahodu, njihovo število se je več kot podvojilo.

Zadovoljni so tudi v prodajalnah koles, saj je njihova zaloga cenejših modelov povsem skopnela. ZDA se soočajo s hudim pomanjkanjem dvokoles, saj zaradi prekinjenih dobavnih verig ta prepočasi prihajajo v državo in prodajalci ne morejo nahraniti nenadne lakote po njih. "Nikoli še nisem videl česa niti približno podobnega," se je Ryan Zagata, predsednik podjetja Ryan Zagata v New York Timesu čudil šestkrat višji prodaji v primerjavi z lanskim letom. Newyorška komisarka za transport Polly Trottenberg meni, da ne gre le za začasen trend, "povsem prepričani smo, da bomo tudi v prihodnjih mesecih priča več prevozov s kolesi", je napovedala.

Po besedah publicista Jodyja Rosena je kolo simbol svobode, "poceni, trajno, raznoliko, okreten majhen stroj, s katerim voznik švigne čez mesto skozi natlačen promet". Že od njegove iznajdbe je postal znak napredne politike, med prvimi večjimi kolesarskimi organizacijami so bili britanski socialistični klubi. Na prelomu v prejšnje stoletje so ga borke za enake pravice žensk videle kot totem modernosti in orodje množične mobilizacije. Nato so ga naravovarstveniki slavili kot lek za kult avtomobila, ki je dušil mesta in onesnaževal zrak. Manifest iz sedemdesetih ga označuje za "vmesnik med Vzhodom in Zahodom, stroj, ob katerem smo vsi bratje in sestre". Ob podnebnih spremembah je jezik čaščenja prerasel v besede o "najbolj plemeniti iznajdbi", je Rosen v New Yorkerju opisal amalgam progresivnih politik in kolesa.

Povezava med kolesi in protesti ima dolgo zgodovino, tako kot med avtoritarnimi režimi in napadi na kolesarje. Eno prvih dejanj Adolfa Hitlerja ob prevzemu oblasti v 1933 je bila prepoved kolesarskih združenj, ki so jih povezovali s protinacističnimi političnimi strankami. Rjavosrajčniki SA so odhajali na podeželje plenit kolesa, prakso pa so kasneje ponavljali nemški vojaki, ko so zasedli Dansko, Nizozemsko in Francijo. Kitajski protestniki za demokracijo so 1989 s kolesi drveli na trg nebeškega miru, ko so tanki poteptali upanje, da bo rdeča trdnjava svobodno zadihala, so za njimi ostali sploščeni okvirji in kolesa. 

Ameriška vstaja se je v zadnjih dneh nekoliko unesla, v New Yorku je konec policijske ure proslavilo več kot tisoč kolesarjev. Na solidarnostni vožnji od Brooklyna do Manhattna so z vzklikanjem gesel in hrupom zvoncev kazali, da se zahteve ne bodo unesle. In da velika ameriška mesta postajajo nekoliko bolj podobna evropskim z novo ljubeznijo do dveh koles.