Nekdanji predsednik hrvaške vlade in SDP Zoran Milanović ter hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta se v ponedeljek zvečer udeležila prvega televizijskega soočenja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev.
Svetovalka Kolinde Grabar-Kitarovič zaprosila, da se 'debata prekine'
Kot poročajo hrvaški mediji, je sicer režija televizije RTL, na kateri je potekalo soočenje, prejela prošnjo svetovalke Kolinde Grabar-Kitarović, da se soočenje pred zadnjim blokom vprašanj zaključi.
Svetovalka je vstopila v režijo in v imenu tabora Grabar-Kitarovićeve prosila, da se zaradi prekoračenja predvidenega trajanja in utrujenosti predsednice soočenje zaključi. Voditelji so prošnjo prenesli Milanoviću in Grabar-Kitarovičevi. Kandidata sta nato javno pristala, da se soočenje nadaljuje, so pojasnili na RTL.
Grabar-Kitarovićeva, ki se ji je znova zgodilo nekaj spodrsljajev, je med drugim napadla Milanovića, da je bil najslabši hrvaški premier od osamosvojitve. Čeprav ji je Milanović dejal, naj pokaže spoštovanje do ljudi in naj javnosti ne zavaja, se Kolinda ni odpovedala trditvi, da ima podpisane dogovore z državami, ki bodo Hrvatom omogočile delo preko spleta in da bodo lahko zaslužili osem tisoč evrov. Znova je zatrdila, da njena 'napoved' drži.
'Sanader strokovnjak za osebnostni razvoj Grabar-Kitarovićeve'
Kitarovičeva je izpostavila, da je bila prva vlada nekdanjega premierja Iva Sanaderja, v kateri je bila zunanja ministrica, ena gospodarsko najbolj uspešnih.
Milanović je odgovoril, da je bil Sanader, ki je bil v ponedeljek zaradi korupcije obsojen na šest let zapora, "strokovnjak za osebnosti razvoj Grabar-Kitarovićeve". Večkrat je ponovil, da Grabar-Kitarovićeve ne bi bilo v državni politiki brez Sanaderja in HDZ.
Izpostavil je, da je sam samostojno gradil kariero, vodil SDP in hrvaško vlado, medtem ko je bila Grabar-Kitarovićeva vedno sodelavka nekoga, pa naj bo to Sanader, Karamarko ali Plenković. Očital ji je tudi, da je zapustila veleposlaniški položaj v ZDA, da bi začela mednarodno kariero v zvezi Nato, kar je Grabar-Kitarovićeva skušala zanikati.
'Navajena sem na fizična dela'
Izognila se nista niti vpletanju družinskih članov. Zoran Milanović je Grabar- Kitarovićevi očital, da prihaja iz premožne in ne iz revne družine, kot se želi prikazati: "Vaša družina je bila precej bogata. Vaš oče je bil zasebni mesar v socializmu. Bili ste še kako privilegirana oseba." Na to je Grabar-Kitarovićeva odgovorila: "Če bi moj oče v kateri drugi državi delal toliko, kot je delal v Jugoslaviji, bi bili zagotovo milijarderji. A nisem privilegirana, navajena sem na fizična dela."
O Srbiji
Vprašanja iz zunanje politike so bila večinoma povezana z morebitnimi predsedniškimi potezami do Srbije ter Bosne in Hercegovine. Grabar-Kitarovićeva je vztrajala, da mora Srbija izpolniti vse pogoje za članstvo v EU, kar pomeni tudi nerešena dvostranska vprašanja s Hrvaško. Milanović je dejal, da zaradi pomena gospodarskih odnosov med sosednjima državama ne bi za vsako ceno blokiral vstopa Srbije v EU, a ni imel lepih besed za srbskega premierja Aleksandra Vučića.
Medsebojne obtožbe zaradi ’puča’ leta 2015
Na soočenju je bilo slišati tudi medsebojne obtožbe zaradi povzročanja delitev v hrvaški družbi, pa tudi zaradi "puča" med posvetovanji o sestavi hrvaške vlade po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko se je stranka Most neodvisnih list na koncu po pogovorih z Grabar-Kitarovićevo priklonila HDZ in ne SDP.
Oba predsedniška kandidata pa sta se glede nekaterih vprašanj tudi strinjala, kot na primer, da ni potrebe po večjih pooblastilih hrvaškega predsednika. Nista nasprotovala niti napovedim o sprejetju novega zakona, s katerim naj bi na Hrvaškem ob nedeljah omejili odprtje trgovin.
Milanović: Upam, da nisem bil pregrob
Oba kandidata sta pustila vtis, da sta se dobro pripravila na debato, čeprav volivcem nista ponudila veliko iz svojih predvolilnih programov.
Hrvaška predsednica je po soočenju za RTL izjavila, da je bila debata ostra, a da ne more oceniti svojega nastopa. Milanović pa je ocenil, da je bilo soočanje korektno, in izrazil upanje, da ni bil preveč grob.
Milanović je zmagal v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev 22. decembra, ko je ob 51,2-odstotni volilni udeležbi dobil skoraj 30 odstotkov glasov, medtem ko je Grabar-Kitarovićevo podprlo nekaj manj kot 27 odstotkov volivcev. Povolilne javnomnenjske raziskave so pred nedeljskim drugim krogom pokazale, da je Milanović svojo prednost dodatno okrepil.
KOMENTARJI (877)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.