V soboto so globoko v kolumbijskem delu Amazonskega gozdu našli 40 dni pogrešane otroke. Štirje sorojenci, stari 13, devet, štiri in eno leto, so več tednov sami tavali po džungli in čudežno preživeli. Slabotne in podhranjene otroke so namestili v bolnišnico, kjer sta jih že obiskala oče in dedek. Z mediji sta delila več podrobnosti o njihovi izkušnji.
Oče Manuel Ranoque je ob tem izpostavil, da je strmoglavljenje letala v začetku maja preživela tudi mama Magdalena Mucutuy. Kot naj bi mu povedala najstarejša hči Lesly, naj bi Magdalena umrla štiri dni po letalski nesreči. Že takoj po njej je otroke spodbujala, naj zapustijo ostanke letala, nato pa jim naročila, naj poiščejo pomoč.
"Preden je umrla, naj bi jim dejala nekaj v smislu: Pojdite stran od tu. Imate očeta, videli boste, kakšne vrste človek je, z ljubeznijo bo poskrbel za vas, kot sem to storila jaz,'' je pripoved hčerke opisoval Manuel.
'Stekla je proti meni in rekla: Lačna sem.'
O reševalni akciji je spregovoril tudi član reševalne odprave Nicolas Ordonez Gomes, ki je med prvimi zagledal pogrešane otroke. "Najstarejša Lesly je z njenimi majhnimi rokami stekla proti meni in rekla: Lačna sem," se je spominjal dogodka. Opisal je, da sta devet- in štiriletni sin ob njegovem prihodu ležala na tleh. "Nato je eden vstal in mi rekel: Moja mama je mrtva. Po tem, ko smo povedali, da smo prišli na pomoč, pa dejal, da želi malo kruha in klobase."
Cessna 206, na katerem sta bila polog matere in štirih otrok še dva pilota, je strmoglavila prvega maja med letom iz Araracuare do San José del Guaviara. Nekje nad amazonsko džunglo je kontrolni stolp prejel klic, da je zračnemu plovilu odpovedal motor.
Oba pilota sta umrla takoj po strmoglavljenju, njuni telesi je kolumbijska vojska našla ob razbitinah letala. Tam so našli tudi truplo mame, otrok pa nikjer. Vlada je tako zagnala veliko reševalno akcijo, v kateri je poleg vojske sodelovalo tudi lokalno prebivalstvo, spominja BBC.
V iskanju pogrešane četverice so reševalci odkrili več predmetov, ki so jih za seboj pustili otroci, vključno z otroško stekleničko, škarjami, elastiko za lase, in tudi začasna zatočišča, kar jim je dajalo upe, da so otroci nesrečo preživeli. Pri sledenju so jim pomagale tudi stopinje, ki so jih otroci pustili za seboj, pa tudi ogrizeno sadje. Tisti, ki so otroke poznali, so ob tem zatrjevali, da imajo dobre sposobnosti preživetja v naravi, saj da kot člani domorodne skupine Huitoto poznajo sadje in drugo rastje na območju.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.