"Ukrajinske sile se morajo umakniti iz Ljudske republike Doneck, Ljudske republike Lugansk ter regij Herson in Zaporožje. Takoj, ko bo Kijev povedal, da je pripravljen to storiti, in začel umikati vojake ter se odpovedal načrtom za vstop v Nato, bomo nemudoma, dobesedno v tistem trenutku, prekinili ogenj in začeli s pogovori," je Putin dejal na srečanju z ruskimi diplomati.
Ob tem je še dodal, da "ne izključuje ohranitve ukrajinske suverenosti nad regijama Herson in Zaporožje pod pogojem, da ima Rusija močno kopensko povezavo s Krimom", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Številni vojaški analitiki že dolgo trdijo, da bi ključni cilj ruske invazije na Ukrajino lahko bil vzpostavitev kopenskega mostu med Rusijo in polotokom Krim, ki ga Rusija zaseda zadnje desetletje. Štiri regije, Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, pa si je Moskva priključila septembra 2022 z mednarodno nepriznanimi referendumi.
Pogoje za končanje vojne je Putin postavil le dan pred začetkom dvodnevne mirovne konference za Ukrajino, ki bo potekala v Švici. Moskva sicer na konferenco, na kateri bo sodelovalo okoli 90 držav, ni bila povabljena, Putin pa jo je označil kot trik za odvračanje pozornosti.
Ukrajina medtem končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim. Kmalu po Putinovih izjavah je pomočnik ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak kritiziral njegove pogoje. "Vse to je popolna prevara. Zato se še enkrat znebite iluzij in prenehajte resno jemati ruske predloge, ki so žaljivi za zdravo pamet," je zapisal na družbenih omrežjih.
Oglasil se je tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin iz sedeža Nata v Bruslju in dejal, da je Putin "nezakonito zasedel suvereno ukrajinsko ozemlje zato ni v položaju, da bi Ukrajini narekoval, kaj mora storiti za vzpostavitev miru".
Dodal je, da je Putin to vojno začel brez kakršne koli provokacije. "Lahko bi jo končal že danes, če bi se za to odločil."
Putin: Svet je dosegel točko, od katere ni več vrnitve
"Očitno smo priča razpadu evroatlantskega varnostnega sistema, treba ga je ustvariti na novo," je dejal Putin. Dodal je, da je Rusija odprta za razpravo o tem novem sistemu z vsemi, tudi z zvezo Nato pod vodstvom ZDA.
"Pomembno je izhajati iz dejstva, da je prihodnja varnostna arhitektura odprta za vse evrazijske države, ki želijo sodelovati pri njenem oblikovanju," je poudaril in potrdil, da to vključuje tudi evropske in države članice Nata. "Živimo na isti celini in ne glede na to, kaj se bo zgodilo, geografije ne moremo spremeniti, tako ali drugače bomo morali sobivati in sodelovati."
'Kraja je še vedno kraja'
Ruski predsednik je prav tako opozoril, da so se odnosi med Moskvo in Zahodom približali točki, od katere ni vrnitve. Pri tem je spomnil, da ima Rusija največji arzenal jedrskega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta (G7) so v četrtek na vrhu v Italiji dosegli politični dogovor o zagotovitvi 50 milijard dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. EU, članice G7 in Avstralija so sicer od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 zamrznile okoli 300 milijard evrov premoženja ruske centralne banke.
Dogovor je pričakovano pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ob tem poudaril, da vsako srečanje skupine G7 služi temu, da Ukrajini da novo priložnost za zmago v vojni. V Moskvi so se medtem na sprejetje dogovora odzvali kritično.
"Uporaba sredstev, ki so bila dejansko ukradena Rusiji, za vojne avanture kijevskega režima je kriminalna in cinična ter pomeni še en udarec mednarodnemu pravu," je v četrtek sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova in zagrozila, da bo odziv Rusije boleč za Bruselj.