Na tridnevnem vrhu v Johannesburgu so na dnevnem redu večinoma prevladovali pozivi k razširitvi skupine Brics, več kot 40 držav iz "globalnega juga" pa je uradno zaprosilo za članstvo v Bricsu. Vrha se je udeležilo še približno 50 voditeljev drugih držav in vlad, kar po mnenju voditeljev skupine Brics kaže na vse večje zanimanje za pridružitev, poroča Guardian.
"Ta širitev članstva je zgodovinska," je dejal kitajski predsednik Ši Džinping. "Razširitev je tudi novo izhodišče za sodelovanje med državami BRICS. Ta razširitev bo v mehanizem sodelovanja BRICS vnesla nov zagon in še bolj okrepila moč za svetovni mir in razvoj."
Tudi države, ki bodo postale članice, ne skrivajo zadovoljstva ob sprejemu. Višji svetovalec iranskega predsednika je med prvimi pozdravil sprejem države v to skupino. "Stalno članstvo v skupini svetovnih hitro rastočih gospodarstev velja za zgodovinski razvoj in strateški uspeh za zunanjo politiko Islamske republike," je Mohamed Džamšidi zapisal na družbenih omrežjih.
Tudi etiopski predsednik vlade Abij Ahmed je pozdravil "velik trenutek" za svojo državo. "Etiopija je pripravljena sodelovati z vsemi za vključujočo in uspešno svetovno ureditev," je zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjemu Twitterju.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je dejal, da bo s sprejetjem šestih novih članic blok predstavljal 46 odstotkov svetovnega prebivalstva in še večji delež gospodarske proizvodnje. "Naša raznolikost krepi boj za nov mednarodni red," je dodal Lula da Silva, ki je med drugim velik zagovornik razvojne banke Brics kot protiuteži Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki s sedežem v Washingtonu.

Vrh je poudaril razhajanja z Zahodom zaradi vojne v Ukrajini in podporo, ki jo Rusija uživa pri svojih partnericah iz skupine Brics v času globalne izolacije. Južna Afrika, Kitajska in Indija niso obsodile ruske invazije, Brazilija pa se ni želela pridružiti zahodnim državam pri pošiljanju orožja Ukrajini ali uvedbi sankcij proti Moskvi.
Brics se zavzema za preoblikovanje svetovnega upravljanja
Vsaka izmed članic ima svoje razloge, zakaj si želijo širitev. Kitajska si je denimo prizadevala za širitev skupine Brics, da bi povečala svoj politični vpliv ob vse večjem rivalstvu z ZDA. Za Rusijo gre predvsem za iskanje novih zaveznikov v času, ko je podvržena zahodnim sankcijam zaradi vojne v Ukrajini, Brazilija in Indija pa sicer že dolgo nasprotujeta hitri širitvi bloka, New Delhi se namreč boji, da bi se zaradi tega v klubu povečal kitajski vpliv, navaja Deutsche Welle.

Širitev skupine je del načrta za krepitev prevlade in za preoblikovanje svetovnega upravljanja v "večpolarni" svetovni red, ki bo v središče svetovnega dogajanja postavil glasove globalnega juga. Analitiki, kot poroča Al Jazeera, menijo, da sta si za širitev najmočneje prizadevali Rusija in Kitajska, saj se spopadata z nasprotovanjem zahodnih držav.
Medtem ko Brics le s težavo uresničuje svoj gospodarski potencial, se predstavlja kot geopolitična alternativa svetovni ureditvi pod vodstvom ZDA in se postavlja kot predstavnik globalnega juga. Nove članice želijo izkoristiti vpliv in gospodarsko moč Bricsa.
Ameriški uradniki sicer dvomijo, da bi lahko Brics postal njihov geopolitični tekmec, saj so blok opisali kot zelo raznoliko zbirko držav, v kateri so tako prijatelji kot tekmeci, navaja Guardian. Brics je raznolika mešanica velikih in majhnih gospodarstev, demokratičnih in avtoritarnih držav, to raznolikost pa odražajo tudi kandidati za članstvo in tisti, ki so bili sprejeti. Kljub razlikam pa so voditelji Bricsa izrazili skupno prepričanje, da v mednarodnem sistemu prevladujejo zahodne države in institucije ter da te ne služijo interesom držav v razvoju.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.