Poročilo, ki je narejeno na podlagi satelitskih podatkov, je objavljeno ravno v času, ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje v Egiptu na konferenci o podnebnih spremembah COP27. Kljub ukrepom, ki bi jih lahko morebiti sprejeli, znanstveniki opozarjajo, da smo za preprečevanje stalitve ledenikov že prepozni in da se bodo stalili ne glede na ukrepe.
Na 50 območjih svetovne dediščine ZN je bilo identificiranih približno 18.600 ledenikov. Predstavljajo skoraj 10 odstotkov ledeniškega območja Zemlje in vključujejo priznane turistične točke in kraje, svete lokalnemu prebivalstvu. Umik in izginotje ledenikov je "med najbolj dramatičnimi dokazi, da se podnebje na Zemlji segreva", piše v poročilu.
"Upamo, da se morda motimo, vendar je to pokazala znanost," je dejal projektni uradnik Unesca Tales Carvalho Resende, eden od avtorjev poročila. "Ledeniki so eden od dragocenih indikatorjev podnebnih sprememb, ker so vidni. To je nekaj, kar lahko resnično vidimo."
Preostale ledenike v drugih dveh tretjinah območij svetovne dediščine ZN bi lahko rešili, vendar le, če bi svet omejil globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, pravijo avtorji. Drugo poročilo ZN prejšnji teden je pokazalo, da svet trenutno "nima verodostojne poti", da bi to dosegli.
"Kar je v zgodovinskih zapisih povsem brez primere, je, kako hitro se to dogaja," je povedala Beata Csatho, glaciologinja z Univerze v Buffalu. "Sredi 20. stoletja so bili ledeniki precej stabilni," je dejala.
Nekatera območja, na katerih so ledeniki, ki naj bi izginili do leta 2050, so: Hirkanski gozdovi (Iran), Nacionalni park Durmitor (Črna gora), Nacionalni park Virunga (Demokratična republika Kongo), Huanlong, slikovito in zgodovinsko zanimivo območje (Kitajska), Nacionalni park Yellowstone (Združene države Amerike), Nacionalni park Mount Kenya (Kenija), Pireneji Mont Perdu (Francija, Španija), Nacionalni park Rwenzori Mountains (Uganda), Planota Putorana (Rusija), Swiss Tectonic Arena Sardona (Švica), Nacionalni park Nahanni (Kanada), Narodni park Lorentz (Indonezija), Naravni sistem rezervata Wrangel Island (Rusija), Narodni park Mount Kilimanjaro (Tanzanija), Nacionalni park Yosemite (Združene države Amerike), Dolomiti (Italija), Deviški gozdovi Komi (Rusija).
Poročilo pravi, da je izguba ledu na območjih svetovne dediščine morda povzročila do 4,5 odstotka opazovanega svetovnega dviga morske gladine med letoma 2000 in 2020. Ti ledeniki vsako leto izgubijo 58 milijard ton ledu, kar ustreza skupni letni količini vode, porabljene v Franciji in Španiji skupaj.
Od ledenikov kot vira vode za domačo uporabo in kmetijstvo so odvisni mnogi ljudje, njihova izguba pa bi lahko povzročila pomanjkanje sveže vode v sušnih obdobjih, je pojasnil profesor Duncan Quincey, strokovnjak za glaciologijo na Univerzi v Leedsu.
"To vodi do težav s prehransko varnostjo, ker so to vodo uporabljali za namakanje svojih pridelkov," je dejal Quincey.
Največje breme poplav, ki jih bo povzročila izguba ledenika, bodo nosile prav lokalne skupnosti, opozarjajo avtorji poročila, vendar je najbolj očitna stvar, ki jo moramo narediti, omejiti globalno segrevanje.
"Tukaj je sporočilo upanja," je dejal Carvalho Resende. "Če nam bo uspelo drastično zmanjšati emisije, bomo lahko rešili večino teh ledenikov."
"To je resnično poziv k ukrepanju na vseh ravneh, ne samo na politični ravni, ampak na naši ravni kot človeška bitja."
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.