33-članski izvršni odbor je Scholza kot kandidata potrdil na današnji redni seji. Sopredsednik SPD Lars Klingbeil je sicer že v četrtek potrdil, da želi stranka v kampanjo pred februarskimi volitvami kreniti s Scholzem na čelu.
Scholz računa na zmago na volitvah, kljub temu, da javnomnenjske raziskave napovedujejo slab rezultat za SPD. Med kampanjo se bo med drugim zavzemal za nadaljnjo podporo Ukrajini, ohranitev delovnih mest, zagotavljanje dobrih plač in dostopne cene energentov. Prav tako bo obravnaval vprašanje prihodnosti pokojnin.
Do odločitve izvršnega odbora je prišlo po tednih ugibanj o tem, ali bo SPD prepričala Scholza k umiku kandidature in k podpori drugemu kandidatu, ki bi lahko izboljšal trenutni nezavidljivi položaj stranke po razpadu t. i. semaforske vladne koalicije, ki so jo poleg SPD sestavljali še liberalci (FDP) in Zeleni.
Kot kandidat se je omenjal obrambni minister Boris Pistorius, najpriljubljenejši minister v vladi, ki pa je izjavil, da si tega ne želi, in podprl Scholza.
Glede na javnomnenjske raziskave se SPD na volitvah obeta zgodovinsko slab rezultat, stranka naj bi prejela le okoli 15-odstotno podporo. Najbolj naj bi bili volivci naklonjeni konservativnemu, desnosredinskemu zavezništvu CDU/CSU, katerega kanclerski kandidat je Friedrich Merz.
SPD je Merza večkrat obtožil, da ima nazadnjaška politična stališča, podporo pri volivcih pa da skuša pridobiti na račun izkušenj Scholza v vladi. To je denimo danes ponovil Klingbeil. "Nikoli ni prevzel odgovornosti za državo in ljudi v vladni službi. In bil bi zelo velik eksperiment, če bi tako osebo izvolili za vodjo države, še posebej v teh časih," je Klingbeil dejal glede Merza.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.