Kitajsko lovsko letalo J-16 je nedavno zavilo neposredno pred nos ameriškega izvidniškega letala RC-135 Rivet Joint in prisililo ameriško letalo, da je letelo skozi turbulenco v zavetrju prestrezajočega letala. Na video posnetku incidenta, ki ga je objavila ameriška vojska, je razvidna turbulenca, ki moti ameriško letalo na njegovi poti leta.
Letalo RC-135 je izvajalo "varne in rutinske operacije" v mednarodnem zračnem prostoru, je sporočilo ameriško indo-pacifiško poveljstvo.
"Združene države bodo še naprej letele, plule in delovale – varno in odgovorno – povsod, kjer to dopušča mednarodno pravo, Združene indo-pacifiške sile ZDA pa bodo še naprej letele v mednarodnem zračnem prostoru, pri čemer bodo ustrezno upoštevale varnost vseh plovil in letal v skladu z mednarodnim pravom," je navedeno v izjavi indopacifiškega poveljstva ZDA INDOPACOM-a.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sicer zavrnilo trditev o agresivnem vedenju in namesto tega obtožilo ZDA, da predstavljajo "resno nevarnost" za Kitajsko, saj pogosto pošiljajo letala in plovila za izvidovanje na Kitajskem.
"Provokativne in nevarne poteze ZDA so temeljni vzrok za vprašanja pomorske varnosti. Kitajska poziva ZDA, naj prenehajo s takšnimi nevarnimi provokacijami," je dejal tiskovni predstavnik Mao Ning na redni seji v Pekingu.
"Kitajska bo še naprej sprejemala potrebne ukrepe za odločno obrambo svoje suverenosti in varnosti," je dodal.
Do incidenta prihaja ob zaostrenih odnosih med državama po potovanju nekdanje predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na samoupravni otok Tajvan avgusta lani in odločitvi ZDA, da februarja sestrelijo kitajski vohunski balon, ki je letel nad občutljivimi ameriškimi vojaškimi objekti.
CNN je poročala, da si ZDA prizadevajo organizirati odmevne obiske visokih uradnikov na Kitajskem, da bi s Pekingom ponovno vzpostavile stike o bistvenih vprašanjih, vendar je Pentagon v ponedeljek sporočil, da je Kitajska zavrnila predlog obrambnega ministra Lloyda Austina, da se ta teden na varnostnem forumu Shangri-La Dialogue v Singapurju sestane s svojim kitajskim kolegom Lijem Šangfujen.

Obrambni uradnik je za CNN povedal, da je Kitajska zavrnila ponudbo ZDA za srečanje, kar "še zdaleč ni prvi primer, ko je Kitajska zavrnila povabila uradnikov ministrstva za obrambo za komunikacijo".
"Odkrito povedano, to je le zadnji v vrsti izgovorov. Od leta 2021 je Kitajska zavrnila ali se ni odzvala na več kot ducat prošenj obrambnega ministrstva za sodelovanje s ključnimi voditelji, več prošenj za stalne dialoge in skoraj deset sodelovanj na delovni ravni," je dejal uradnik.
Še en visok ameriški obrambni uradnik je dejal, da se Kitajska o prestrezanju ameriškega vohunskega letala v mednarodnem zračnem prostoru odloča "po ustreznih, ustaljenih diplomatskih in vojaških poteh".
To prestrezanje se sicer nikakor ni zgodilo prvič. Na las je podobno drugemu srečanju med ameriškimi in kitajskimi vojaškimi letali konec decembra. Kitajsko mornariško bojno letalo J-11 je nad Južnokitajskim morjem prestreglo drugo letalo RC-135 Rivet Joint, kar so ZDA označile za "nevaren manever". Kitajsko lovsko letalo se je približalo nosu ameriškega vohunskega letala na manj kot 20 metrov, zaradi česar je moralo večje in težje ameriško letalo izvesti izogibalne manevre, je takrat sporočilo ameriško indo-pacifiško poveljstvo.
Po besedah tiskovnega predstavnika INDOPACOM-a so ZDA opazile zaskrbljujoče povečanje števila tveganih prestrezanj iz zraka, ki jih izvajajo kitajska letala. Kitajska letala so bolj agresivna in se približujejo ameriškim in zavezniškim letalom, zaradi česar so ameriške oblasti zaskrbljene zaradi morebitnega nevarnega incidenta.

V zadnjih nekaj letih je Južnokitajsko morje postalo pomembno potencialno žarišče v azijsko-pacifiški regiji. Ne le, da se na tej strateški vodni poti nahajajo ogromni viri rib, nafte in plina, temveč se prek nje pretaka tudi približno tretjina svetovnega ladijskega prometa.
Kitajska ima zgodovinsko jurisdikcijo nad skoraj celotnim prostranim morjem, od leta 2014 pa je iz majhnih grebenov in peščenih ploskev zgradila umetne otoke, močno utrjene z raketami, vzletno-pristajalnimi stezami in oborožitvenimi sistemi, kar je sprožilo ogorčenje drugih držav, ki si prizadevajo za njegovo ohranitev. Kitajska trdi, da je Južnokitajsko morje praktično v njeni lasti, kar je trditev, ki je mednarodno nepriznana, države ob njeni obali, vključno s Filipini, Vietnamom in Malezijo, pa jo neposredno izpodbijajo.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.