Kitajski policisti po 40 dneh bega ujeli pobeglega severnokorejskega zapornika

39-letnega Džu Šianjiana so ponovno aretirali v nedeljo, je sporočila kitajska policija. Zaporno kazen je prestajal v zaporu v mestu Jilin, potem ko je leta 2013 na Kitajsko pobegnil iz Severne Koreje. 

Posnetki, ki jih je objavil kitajski državni Beijing News, kažejo, da je Džu v noči na 19. oktober splezal na zaporniško lopo, se povzpel na streho, nato pa preskočil najbližjo električno ograjo in pobegnil na svobodo. Na posnetkih je videti tudi zaporniške paznike, ki so ga skušali zaustaviti.  

Po pobegu je kmalu postal najbolj iskana oseba na Kitajskem, predvsem je bilo zanimanje zanj veliko na kitajskih družbenih omrežjih. Oblasti so postopoma povečevale nagrado za informacije, ki bi jim lahko pomagale izslediti pobeglega. Na zadnje so za informacije ponujali kar 700.000 juanov (okoli 97.196 evrov). 

Ko so ga po 40 dneh končno izsledili, so njegovo aretacijo predvajale lokalne televizijske postaje v Jilinu. Na posnetkih, na katerih je Džu ležal na tleh, roke pa je imel za hrbtom priklenjene z lisicami, je bilo videti, da je bled in izčrpan. 

Številni sklepajo, da je iz zapora pobegnil, da bi se izognil deportaciji v Severno Korejo

Džuja so sprva zaprli zaradi obtožb o nezakonitem vstopu na Kitajsko pa tudi tatvine in ropa. Iz sodnih zapisov je videti, da je leta 2013 prečkal reko, ki Kitajsko ločuje od Severne Koreje, nato pa v bližnji vasi vdrl v več hiš, od koder je ukradel denar, mobilne telefone in oblačila. Prav tako je zabodel starejšo žensko, ki ga je odkrila, nato pa skušal pobegniti s taksijem, a ga je prej prijela policija. 

Džu je, preden je pobegnil iz zapora, odslužil že devet let kazni. Skupaj bi moral v kitajskem zaporu preživeti 11 let, nato pa bi ga deportirali nazaj v Severno Korejo. Številni sklepajo, da je iz zapora pobegnil, da bi se izognil vrnitvi v domačo državo.  

Kitajska Severnokorejce prisilno vrača v domovino, kljub temu da je podpisnica Konvencije ZN o beguncih iz leta 1951, s čimer se je zavezala, da beguncev v domovino ne bo vrnila, če bi jih s tem lahko izpostavila preganjanju ali mučenju. Toda kitajska prebežnike smatra kot nezakonite migrante in ne begunce, kar jim omogoča, da z njimi ravnajo kot s kriminalci.  

Leta 2014 je preiskovalna komisija ZN za človekove pravice dejala, da je Severna Koreja odgovorna za "sistematično, razširjeno in hudo kršenje človekovih pravic" in "zločine proti človeštvu".