Kitajski mornarici se je pridružila nova letalonosilka

Po podatkih šanghajske uprave za pomorsko varnost bo testna plovba potekala v vzhodnokitajskem morju, približno 130 kilometrov od ladjedelnice Jiangnan, kjer so letalonosilko gradili in opremljali več kot šest let.

"S pomorskimi preizkusi se bosta preverili predvsem zanesljivost in stabilnost pogonskih in električnih sistemov letalonosilke," je bilo zapisano v sporočilu državne tiskovne agencije Šinhua. Bojna ladja je bila splavljena leta 2022 in je do sedaj končala preizkuse "privezovanja, opremljanja in prilagajanja opreme," so še dodali. 

Fujian je večja od preostalih dveh aktivnih letalonosilk Ljudske osvobodilne vojske, 66.000 tonsko Shandong in 60.000 tonsko Liaoning. Večje letalonosilke ima le ameriška mornarica. "Plovbni preizkusi ladje Fujian so pomemben mejnik, saj pomenijo, da je Kitajska vstopila v klub najmočnejših mornaric," je dejal John Bradford, sodelavec Sveta za mednarodne zadeve.

Ključna značilnost Fujiana je elektromagnetni katapultni sistem, ki mu bo omogočil vzletanje večjih in težjih letal kot to omogočata letalonosilki Shandong in Liaoning. Analitiki pravijo, da bo zmožnost letalonosilke Fujian, da gosti večja bojna letala z večjim naborom streliva zagotovila večji doseg kot njene predhodnice v kitajski floti. Da ti pomorski preizkusi pomenijo prvi večji korak v razvoju kitajskih zmogljivosti za projekcijo zračne moči, se strinja Carl Schuster, nekdanji kapitan ameriške mornarice in nekdanji direktor operacij v skupnem obveščevalnem centru ameriškega poveljstva.

S sistemom elektromagnetnega katapulta se sicer Fujian lahko kosa z najnovejšo letalonosilko ameriške mornarice USS Gerald R. Ford, ki je edina aktivna letalonosilka na svetu z omenjenim sistemom. Deset starejših letalonosilk ameriške mornaric uporablja za izstrelitev letal katapult na parni pogon. Vsa ameriška plovila bodo sicer obdržali dve ključni prednosti pred Fujianom: moč in velikost, poroča CNN. Ameriške letalonosilke imajo tudi jedrski pogon, medtem ko Fujian poganja konvencionalno gorivo, kar pomeni, da mora bodisi pristati v pristanišču ali pa ga na morju pričaka tanker, da natoči gorivo.

Ameriške letalonosilke lahko tudi sprejmejo več letal, približno 75 v primerjavi s pričakovanim številom 60 na Fujianu po ocenah Centra za strateške in mednarodne študije. Analitiki so tudi opazili, da imajo ameriške letalonosilke več katapultov, večjo vzletno stezo in več dvigal, ki omogočajo hitrejše razporejanje letal iz spodnjega hangarja. Schuster je dejal, da bo trenutni krog preizkusov na morju za Fujian predvidoma trajal tri do šest dni. 

"Radarji in komunikacijska oprema bodo deležni nekaj testiranj, vendar se prvi preizkusi na morju vedno osredotočajo na celovitost, pogon in inženiring," je dodal Schuster. Sicer bodo po mnenju analitikov preizkusi trajali vsaj eno leto, letalonosilka pa bo v operativni uporabi predvidoma prihodnje leto ali leta 2026. Kitajska letalonosilka Liaoning je denimo prestal deset preizkusov na morju, Shandong pa devet. Ko se bo Fuijan pridružila floti, bo postala del največje pomorske sile na svetu, z več kot 340 vojaškimi ladjami. "To bo najvidnejši simbol naraščajoče kitajske pomorske moči," je potrdil Brian Hart, sodelavec projekta China Power za CNN.

In Kitajska se ne misli ustaviti tukaj. Kot napovedujejo analitiki, bi lahko kmalu napovedala gradnjo nove letalonosilke. Ameriška mornarica medtem sicer gradi že tri nove letalonosilke razreda Ford.

Vojaški proračun Pekinga enak ameriškemu?

Uradno velja, da imajo ZDA največji vojaški proračun na svetu. Vendar novi obveščevalni podatki, ki jih je povzel The American Enterprise Institute (AEI), razkrivajo, da je proračun Pekinga praktično enak ameriškemu. V zadnjem desetletju se je tudi uradno več kot podvojil. Kitajska ne samo, da ima največjo mornarico na svetu, ima tudi največjo obalno stražo in pomorsko milico. Ima tudi največjo vojsko na svetu, in še naprej razvija vsa ostala orožje, kot so hipersonični izstrelki in napreduje na področju kvantne računalniške tehnologije.

 Vojaški proračun je po nekaterih informacijah leta 2022  znašal  711 milijard dolarjev. To potrjuje nedavne ugotovitve ameriških obveščevalnih agencij, na katere se v poročilu sklicuje AEI. Kitajski vojaški proračun, ki ga javno objavlja Peking, naj bi predstavljal le delež sredstev, ki jih namenijo za vojsko. Del sredstev, ki jih Kitajska nameni za vojsko je prikrit oz. prikaza v drugih dejavnostih, kot so raziskovanje vesolja, gradnja objektov in raziskave ter preizkusi vojaške tehnologije.