Letošnji ljudski kongres bo predvidoma trajal slaba dva tedna, podobno kot lani pa bo zaradi epidemije bolj virtualno obarvan. Na letošnjem kongresu prav tako ne bo visoke udeležbe tujih novinarjev, kot je bilo to v navadi v preteklih letih. Na kongresu sodeluje približno 3000 delegatov, med udeleženci pa so tudi generalni sekretar komunistične partije Ši Džinping, šest članov politbiroja, drugi visoki partijski voditelji, predstavniki podjetji in vojaški poveljniki.
Ljudski kongres je sicer glavni kitajski zakonodajni organ, vendar v realnosti ta večinoma potrjuje predhodne odločitve Kitajske komunistične partije (KKP).
Partija ljudski kongres ponavadi izkoristi za naznanjanje političnih sprememb in menjavo kadrov. Lanski kongres je tako med drugim potrdil načrte za sprejem zakona o vzpostavitvi izvršilnega mehanizma za zagotavljanje nacionalne varnosti za Hongkong. Kontroverzna zakonodaja, ki zapoveduje prepoved spodkopavanja oblasti Pekinga, je na območju s posebnim statusom sprožila množične proteste.

Na tokratnem zasedanju bodo delegati analizirali delovanje gospodarstva, sprejeli državni in lokalni proračun ter 14. petletni načrt, ki zajema obdobje od 2021 do 2025. Za letošnje leto predvidevajo šestodstotno gospodarsko rast. Kot predvidevajo poznavalci, bo vključeval predvsem tehnološke ambicije Kitajske. Sočasno bo potekala tudi Ljudska politična posvetovalna konferenca. Gre za široko skupino deležnikov, ki vključuje tako predstavnike partije kot neodvisne člane.
Peking želi v naslednji petletki doseči tehnološko samozadostnost, povečati domačo porabo in zmanjšati odvisnost od uvoza izdelkov manjše kakovosti. Kitajci so se za novo usmeritev odločili po več let trajajoči trgovinski vojni z ZDA, med katero so Američani omejili izvoz tehnologije na Kitajsko in postavili pod vprašaj njen status svetovne tovarne.
"Prednost bomo dali domačemu kroženju in si prizadevali za izgradnjo močnega domačega trga ter spremenili Kitajsko v kvalitetnega trgovca," je dejal premier Li Keqiang v govoru v Veliki dvorani ljudstva.
Druga največja gospodarska sila na svetu je v letu 2020 zrasla za 2,3 odstotka in je bila edino večje gospodarstvo, ki je beležilo rast. Li je za letos napovedal proračunski primanjkljaj v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko si je vlada lani zastavila cilj 3,6 odstotka, vendar ga je zaradi pomoči gospodarskim panogam, prizadetim v pandemiji, zvišala.
Na mizi bo tudi sprememba hongkonškega volilnega sistema, ki bi Pekingu omogočil večji nadzor nad političnimi procesi na območju nekdanje britanske kolonije. Kot opozarjajo nekateri zahodni analitiki, bi nova zakonodaja dodatno omejila delovanje opozicije ter s tem odprla pot večjemu vplivu Pekingu zvestih političnih sil v Hongkongu. Te sicer že sedaj obvladujejo večino v hongkonškem parlamentu.
Ena od osrednjih tem kongresa bo tudi kibernetska varnost. Varnost podatkov je namreč ključnega pomena za vse bolj digitalizirano kitajsko gospodarstvo. Beseda bo tekla še o odpravi vseh omejitev števila novorojenih otrok na družino, predvsem v severovzhodnih provincah, kjer najbolj čutijo vplive staranja prebivalstva.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.