Kitajski parlament je sprejel predlog novega varnostnega zakona za Hongkong, ki med drugim določa, da je spodkopavanje avtoritete uradnega Pekinga nezakonito, poročajo tuji mediji. Zakon prepoveduje tudi izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor.
Kitajskim varnostnim silam naj bi zakon omogočil tudi zatiranje protestov, ki so se začeli že sredi lanskega leta – sprva zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski, nato pa se razširili v množično gibanje za več demokratičnih svoboščin ter proti oblasti Pekinga. Nekdanja britanska kolonija bi ga morala v skladu z ustavo sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo.
Kritiki zakona trdijo, da ta pomeni konec posebnega statusa Hongkonga. Hkrati bo Kitajska lahko prvič na tem območju namestila svoje varnostne agencije. Še pred sprejetjem zakona je ta sprožil nov val množičnih demonstracij. Izgredi so izbruhnili v sredo, ko je hongkonški parlament obravnaval posebni zakon, v skladu s katerim bi bilo nespoštovanje kitajske himne kaznivo dejanje. Na demonstracijah je bilo aretiranih več sto ljudi.
Predlog se seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal junija, in bi lahko postal dokončno uzakonjen do avgusta.
Območje Hongkonga naj bi sicer predstavljalo 'posebno administrativno območje' z določeno stopnjo avtonomije. Po načelu 'ena država, dva sistema' ima Hongkong pravico do lastnega pravnega in političnega sistema za vsaj 50 let po tem, ko je to nekdanjo britansko kolonijo Velika Britanija vrnila Kitajski. To se je zgodilo leta 1997.
Združene države Amerike pa so v sredo sporočile, da Hongkong nima več avtonomije, ki je bila določena po sporazumu o vrnitvi britanske kolonije Kitajski, zaradi česar ne uživa več posebne obravnave po ameriški zakonodaji. "Združene države Amerike so nekoč upale, da bo uspešen Hongkong predstavljal vzor za avtoritarno Kitajsko, a postaja jasno, da Kitajska oblikuje Hongkong po svojem vzoru."
Kitajska z zakonom o nacionalni varnosti v Hongkongu po mnenju zahodnih velesil krši mednarodne zaveze
Kitajski načrt, da v Hongkongu uveljavi zakon o nacionalni varnosti, predstavlja neposredno kršitev njenih mednarodnih zavez, pa so danes sporočile Velika Britanija, ZDA, Kanada in Avstralija. Do odločitve kitajskega ljudskega kongresa so bili kritični tudi nasprotniki Pekinga v Hongkongu, tamkajšnje oblasti pa so jo pozdravile.
"Kitajska odločitev, da Hongkongu vsili nov zakon o nacionalni varnosti, je neposredno v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi v okviru pravno zavezujočega pri Združenih narodih registrirane kitajsko-britanske skupne deklaracije. Predlagana zakonodaja spodkopava politiko ena država, dva sistema," so države zapisale v skupni izjavi.
Dodali so, da "so izjemno zaskrbljeni, da bo to okrepilo obstoječe globoke delitve v hongkonški družbi. Zakon ne prispeva ničesar h gradnji medsebojnega razumevanja in spravi v Hongkongu".
"Osredotočenost sveta na globalno pandemijo covida-19 zahteva okrepljeno zaupanje v vlade in mednarodno sodelovanje. Pri ukrepu Pekinga, kot ga še ni bilo, obstaja tveganje za nasprotni učinek," so poudarili.
Odločitev kitajskega ljudskega kongresa, ki je danes potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, je obsodila tudi tajvanska vlada. Zatrdila je, da je Peking s tem prelomil obljubo hongkonškemu ljudstvu, da bo imelo 50 let po predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997 "visoko stopnjo avtonomije".
To razkriva hipokritično naravo modela ena država, dva sistema, so dodali. "To ni dobro za odnose prek Tajvanske ožine," so še poudarili.
Kritični so bili tudi nasprotniki Kitajske v Hongkongu. Prodemokratična poslanka Claudia Mo je zatrdila, da je to "konec Hongkonga". Poudarila je, da jim jemljejo vrednote, kot so človekove pravice, demokracija in vladavina prava.
Hongkonška voditeljica Carrie Lam, ki je naklonjena Pekingu, pa je pozdravila odločitev kitajskega ljudskega kongresa. Napovedala je, da bo "okrepila uveljavitev zakona" in redno poročala kitajskim oblastem, kot to od nje zahteva zakon.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.