Kitajska opozarja: ZDA se igrajo z ognjem

ZDA so nedavno napovedale 571,3 milijona dolarjev (slabih 550 milijonov evrov) vojaške pomoči ter odobrile 295 milijonov dolarjev (dobrih 280 milijonov evrov) za prodajo orožja. Odločitev, ki ni ostala brez odziva Kitajske.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je namreč poudaril, da poteza Združenih držav med drugim krši načelo "ene Kitajske". Slednje določa, da je Tajvan neodtujljivi del Kitajske, ki bo nekega dne združen, navaja The Independent.

Ob tem pa odločitev o pošiljanju orožja krši tudi zaveze ameriških voditeljev, da ne bodo podprli "neodvisnosti Tajvana". ZDA tako z nedavno odločitvijo po mnenju Pekinga "separatističnim silam" na otoku pošiljajo napačen signal.

"Pomagati pri neodvisnosti Tajvana z njegovo oborožitvijo je igranje z ognjem in ZDA se bodo opekle," so še opozorili ter ob tem dodali, da je njihov poskus izrabe "tajvanskega vprašanja" za targetiranje Kitajske obsojen na propad.

Peking se je že pritožil nad napovedjo prodaje orožja Tajvanu, ZDA pa e pozval, naj nemudoma prenehajo oboroževati otok in naj prenehajo s potezami, ki spodkopavajo mir in stabilnost v Tajvanski ožini. "Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe za trdno obrambo nacionalne suverenosti, varnosti in ozemeljske celovitosti," je še zagotovil tiskovni predstavnik.

To bi bil sicer že tretji letošnji paket vojaške pomoči administracije Joeja Bidna za Tajvan. ZDA naj bi ob tem otoku zagotovila nadgrajene taktične sisteme in mornariško orožje. Kitajski strateški analitiki so sicer ocenili, da novo orožje Tajvanu ne bo bistveno koristilo, so pa ob tem ZDA obtožili, da otok izkoriščajo v korist svojih proizvajalcev orožja.

Napetosti v Tajvanski ožini se ne umirjajo. Peking je oktobra okrepil vojaške vaje v bližini otoka, ki naj bi delovale kot kazen za tajvanskega predsednika, ki je obljubil, da se bo "upiral aneksiji" ali posegu v suverenost Tajvana, ki ga sicer Kitajska šteje kot del svojega ozemlja. Predsednik Ši Jinping je obljubil, da bo otok združil s celinsko Kitajsko, pri tem pa da bo uporabil tudi silo.

Večina Tajvana sicer podpira status quo, tudi tajvanski predsednik Laj Čing Te ne zagovarja tajvanske samostojnosti. Grožnja miru tako ne prihaja zaradi tajvanske samostojnosti, temveč s strani Pekinga, ki mu trenutna ureditev ne ustreza.