"Kitajska predstavlja največji izziv za globalno varnost in blaginjo v naši dobi, saj ima sredstva in namen spremeniti svetovni red," je dejal Rishi Sunak na srečanju voditeljev držav G7. Kot je dodal, so države do sedaj pokazale "enotnost in odločnost" pri soočanju s težavami, ki jih predstavlja Peking.
Sunak se je na zbrane obrnil v mirovnem centru v Hirošimi, kjer je leta 1945 ZDA odvrgla eno od atomskih bomb. "Skupaj bomo poskrbeli, da zmanjšamo tveganje zase in ranljivost dobavnih verig, ki smo ji priča na Kitajskem, da sprejmemo ukrepe, potrebne za zaščito pred sovražnimi naložbami, in to na način, s katerim ne bomo škodovali drug drugemu."

Države so se dogovorile tudi o ustanovitvi novega organa za preprečevanje "gospodarske prisile" Kitajske, vendar naj se s tem ne bi odcepili od Kitajske, temveč samo zmanjšali tveganje. Vendar pa se niso uspeli dogovoriti o nobenih posebnih ukrepih za reševanje vse bolj agresivnega odnosa Pekinga do Tajvana. Dejali so le, da "odločno nasprotujejo enostranskim poskusom spremembe statusa quo s silo ali prisilo". Sunak je sicer poudaril, da to ne pomeni, da ni bilo bistvenih ukrepov, temveč naj bi šlo samo za "priznanje sistemskega izziva, ki ga Kitajska predstavlja za svetovni red kot edina država, ki ima sredstva in namen, da spremeni svetovni red".
Govora naj bi bilo tudi o tem, kako zagotoviti, da do pomembne tehnologije, ki je pomembna za varnost, ne bi dostopali Kitajci.

V izjavi skupine G7 so bili sicer odnosi s Kitajsko opisani kot izziv in ne kot grožnja, vendar je bila Kitajska v izjavi ostro pozvana, naj "se ne vmešava v druge države", izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic v Tibetu in Šindžjangu. Prav tako so Kitajsko pozvali, naj izkoristi vpliv na Rusijo in podpre umik ruske vojske iz Ukrajine.
Kitajska jim seveda ni ostala dolžna, nemudoma so v odzivu na skupno izjavo izrazili "veliko nezadovoljstvo" in vložili pritožbo pri gostiteljici Japonski. Prav tako je kitajski ambasador nemudoma izjavil, da je Kitajska graditelj svetovnega miru in prispeva k globalnemu razvoju, medtem ko se ZDA in njene "vazalne države" neprestano vmešavajo v zadeve drugih držav in predstavljajo največjo grožnjo globalni varnosti. Pozvali so Veliko Britanijo, naj več časa nameni svojim dolgotrajnim ekonomskim in družbenim težavam, kot da pleše, kakor ZDA rečejo.
Kljub temu, da Sunak vztraja, da je Kitajska največja grožnja, pa drugi trdijo, da prava grožnja prihaja iz ZDA.
Sunak ima v ozadju konservativne stranke številne močne kritike Kitajske, med njimi nekdanjega vodjo Iaina Duncana Smitha. Liz Truss, nekdanja predsednica vlade, je ta teden obiskala Tajvan in pozvala Sunaka, naj zaostri svoj pristop do Pekinga.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.