Trump: Žogica je na kitajski strani. Želi to, kar imamo mi ... ameriškega potrošnika

Predsednik Donald Trump je carine na kitajsko blago dvignil na vrtoglavo raven, Peking je zato uvedel povračilne dajatve na uvoz iz ZDA. In nič ne kaže, da se bo "trgovinska vojna" kmalu umirila, čeprav tako ameriška kot kitajska stran nakazujeta pripravljenost na pogajanja.

"Žogica je na kitajski strani. Kitajska mora doseči dogovor z nami, nam ni treba skleniti dogovora z njimi," je sporočil Trump v izjavi, ki jo je na torkovi novinarski konferenci prebrala tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt.

"Kitajska želi to, kar imamo mi ... ameriškega potrošnika," je še dodal v izjavi.

"Predsednik je znova povsem jasno povedal, da je odprt za pogovor s Kitajsko, a mora Kitajska skleniti dogovor z Združenimi državami Amerike," je po prebrani izjavi dejala Leavittova. 

Gospodarstvo na Kitajskem za zdaj nad pričakovanji

Stopnjevanje trgovinske vojne vzbuja strahove, da bi lahko svet zašel v recesijo. Učinki carin sicer za zdaj na kitajskem gospodarstvu še niso očitni. Pravzaprav gre kitajskemu gospodarstvu bolje od pričakovanj. Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju medletno okrepil za 5,4 odstotka, kar je enako kot četrtletje prej in bolj od pričakovanj analitikov, ki so pričakovali 5,1-odstotno gospodarsko rast. Okrepila se je rast industrijske proizvodnje in prodaje v trgovini na drobno, je objavil kitajski statistični urad.

Kitajski BDP se je v prvem četrtletju na četrtletni ravni okrepil za 1,2 odstotka. Lani je Kitajska zabeležila petodstotno gospodarsko rast, na tej ravni je postavljen tudi cilj za letos.

A statistični urad NBS opozarja na trenutni vpliv ameriških carin. "Ameriška uvedba visokih carin bo pomenila določen pritisk na kitajsko zunanjo trgovino in gospodarstvo," je po navedbah AFP dejal Šeng Laijun iz NBS. Ne bo pa to, je dodal, spremenilo splošnega trenda rasti kitajskega gospodarstva na dolgi rok.

Kitajska ima v rokavu asa: redke zemlje

V Trumpovi trgovinski vojni ima Kitajska močno karto. Ima namreč redke zemlje, ki so ključne za izdelavo napredne tehnologije. Predvsem za izdelavo baterij, ki napajajo vse – od iPhonov do električnih vozil.

Redke zemlje so skupina 17 elementov, ki veljajo za strateške rudnine. Nahajajo se v številnih državah, tudi v ZDA, a je njihovo pridobivanje in predelovanje drago in močno onesnažuje okolje. 

ZDA in druge države so že več desetetij glede oskrbe s temi predelanimi rudninami odvisne od Pekinga. 61 odstotkov izkopanih redkih zemelj na svetu zagotavlja Kitajska, vendar pa nadzira kar 92 odstotkov svetovne predelave teh elementov, poroča Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Kitajska vlada je 4. aprila uvedla izvozne omejitve za sedem vrst redkih zemelj – samarij, gadolinij, terbij, disprozij, lutecij, skandij in itrij – kot del povračilnih ukrepov proti Trumpovim začetnim 34-odstotnim carinam na kitajsko blago. Po novem morajo tako vsa podjetja pridobiti vladno dovoljenje za izvoz sedmih mineralov, pa tudi z njimi povezanih izdelkov, kot so denimo magneti. 

Magneti, ki so izdelani iz redkih zemelj, omogočajo manjše, učinkovitejše motorje in generatorje, ki se uporabljajo za izdelavo pametnih telefonov, avtomobilskih in letalskih motorjev, ter napravah za MRI. Prav tako so ena od ključnih sestavnih delov za izdelavo številne drage vojaške opreme, od bojnih letal F-35 do vojaških podmornic na jedrski pogon. 

"Kitajska je pokazala, da lahko uporabi svojo neverjetno gospodarsko moč s strateškimi ... in kirurškimi potezami ter ameriško industrijo udari prav tam, kjer boli," ja za CNN dejal Justin Wolfers, profesor ekonomije in javne politike na Univerzi v Michiganu.

Trump je v torek odredil analizo o tem, kako bi morebitne carine na ključne materiale, ki vključujejo tudi elemente redkih zemelj, in posledično uvoz tega blaga vplivali na varnost in odpornost ZDA. "Odvisnost Združenih držav na uvoz in ranljivost naših dobavnih verig povečujeta možnost tveganja za nacionalno varnost, obrambno pripravljenost, stabilnost cen ter gospodarsko blaginjo in odpornost," piše v Trumpovem izvršnem odloku. 

Japonski minister v ZDA na pogajanja glede carin

V Washington se je odpravil japonski minister Rjosei Akazava, ki je zadolžen za pogajanja glede carin. Kot poroča BBC, bo njegova naloga prepričati Trumpovo administracijo, da zniža carine za Japonsko. 

Japonski premier Šigeru Išiba se je minuli teden s Trumpom dogovoril za začetek pogajanj, čeprav je dejal, da Japonska ne bo hitela z dogovorom.

Kot je novinarjem v torek povedal glavni sekretar kabineta Jošimasa Hajaši, bo Japonska ameriško stran pozvala, naj ponovno razmisli o svojih carinskih ukrepih. ZDA so za Japonsko, ki je njihova tesna zaveznica, uvedla 24-odstotne carine, ki jih je sicer Trump zamrznil za 90 dni. Carine so prizadele predvsem japonsko avtomobilsko industrijo, ki jo vodijo velikani, kot so Toyota, Honda in Nissan.