Kitajsko-ruski odnosi: 'Mešanica sodelovanja, tekmovanja in sovraštva'

Danes je Rusija na vrhu lestvice kitajskih diplomatskih partnerstev. Kitajska svoje odnose z Rusijo opredeljuje kot "celovito strateško partnerstvo usklajevanja za novo dobo". Zanj je značilno "sodelovanje pri vseh vprašanjih, vključno z mednarodnimi zadevami, vojaškim in tehnološkim razvojem". Ruski predsednik Vladimir Putin je povabil kitajskega voditelja Ši Džinpinga, naj marca 2023 obišče Rusijo in "vsemu svetu pokaže, kako močno je rusko-kitajsko prijateljstvo".

Odkar je Rusija napadla Ukrajino, se je Kitajska v potekajočem konfliktu poskušala prikazati kot nevtralna. Vendar pa je njena zavrnitev obsodbe ruske invazije v drugih državah povzročila skepso glede njenega pravega stališča. Ko se je kitajski visoki diplomat Vang Ji v februarju odpravil na turnejo po Evropi, ni nihče pričakoval, da bo napovedal kitajsko predstavitev stališča o politični rešitvi ukrajinske krize. Vendar je 24. februarja, na obletnico invazije, predstavil "kitajski mirovni načrt", ki je močno odmeval v javnosti.

Dr. Vladimir Prebilič razlaga, da je vojna v Ukrajini precej spremenila geopolitično arhitekturo sveta. Ocenjuje, da imamo trenutno na svetu dve pomembni velesili, medtem ko vsi ostali igrajo bolj drugorazredno vlogo. "Zato tudi mirovna pobuda. Kitajska želi biti pomembna in prispevati k miru."  Vendar tudi to se zdi, kot dr. Prebilič poudari, rahlo paradoksalno glede na razmere znotraj Kitajske, kjer je ogromno vprašanj še neodgovorjenih. Denimo o človeških pravicah, ki očitno niso toliko omembe vredne. 

Sankcije, ki jih Zahod izvaja proti Rusiji, slednjo sili v nov odnos s Kitajsko. "Menim, da bo Kitajska do Rusije zavzemala pokroviteljski odnos," je pojasnil dr. Prebilič. Vendar pa ukrepi, ki so jih ZDA sprejele v sodelovanju z več kot 30 državami in predstavljajo najobsežnejši sklop sankcij in nadzora izvoza, kar jih je bilo kdaj koli uvedenih proti tako velikemu gospodarstvu, niso tako porazni za Rusijo. Leto dni po vojni sicer rusko gospodarstvo stagnira, vendar še zdaleč ni ohromljeno. Blago, proizvedeno v Rusiji, še vedno najde svojo pot iz države, le da po daljši poti. 

No, vojna v Ukrajini je znatno spremenila ruski pogled na Kitajsko in obratno. Ruska federacija ni več takšna velesila, kot je bila včasih, pokazale so se številne pomanjkljivosti tako na vojaškem kot na ekonomskem področju, pa tudi v pomenu te države v geopolitičnih odnosih, je poudaril dr. Prebilič. "Kitajska je na drugi strani napredovala v vseh teh komponentah in je skoraj največje gospodarstvo na svetu, določene napovedi celo pravijo, da bi Kitajska do leta 2030 lahko bila de facto največje gospodarstvo."

Kitajska po njegovih besedah postaja tudi vse močnejša vojaška sila, njihova obrambna politika pa ni več tako miroljubna in vase usmerjena. "Njihova politika ima jasno konotacijo: Želimo si spoštovanja, želimo si drugačne obravnave v geopolitičnih odnosih," je dodal dr. Prebilič.

"Rusiji ostaja prijatelj v sili – Kitajska. Mislim, da bo Kitajska igrala zelo pomembno vlogo, ko se bomo pogovarjali o mirovnem procesu," je pojasnil dr. Prebilič.

Ameriška administracija pa se vse bolj osredotoča in skrbno opazuje vlogo, ki jo Kitajska igra v invaziji. Kitajska, ena največjih svetovnih proizvajalk izdelkov, kot so elektronika, brezpilotna letala in deli za vozila, se je doslej izkazala za posebej pomembno gospodarsko partnerico Rusije, Peking pa ostaja nevtralen. Zaradi tega alarmni zvonci v Beli hiši odbijajo vse močneje, bojijo se, da bo Kitajska (če še ni) dodatno pomagala ruskemu vdoru, tako da bi Moskvi zagotovila smrtonosno orožje. 

Dr. Anton Bebler kitajsko-ruskih odnosov ne bi imenoval zavezništvo, temveč "strašno partnerstvo". "Vojaškega zavezništva se Kitajci izogibajo, Rusi bi ga sicer radi imeli."

Kot je razložil, sta si ti dve sosednji državi, ki imata vrsto istih interesov, v marsičem komplementarni. Rusija kot vir surovin in energentov, Kitajska pa kot vir tehnologije in drugih proizvodov. "Kitajska potrebuje ruski trg, Rusi pa Kitajce kot kupce." Najpomembnejša vez, ki ju povezuje, je dodal Bebler, pa je seveda konfliktno razmerje z ZDA, obe se namreč čutita ogrožene zaradi ZDA. "Rusija s strani Nata, zaradi Američanov, ne pa zaradi Nemcev in Francozov. Pri Kitajcih pa gre za mešanje ZDA v notranje kitajske razmere, podpiranje Tajvana, podpiranje Ujgurov, Tibetancev ... To je predvsem agresivna ameriška politika."

Rusko-kitajsko zavezništvo pa ne traja od nekdaj, prej obratno – državi sta si bili nasprotnici

Ruski pogled na Kitajsko se je skozi čas močno spreminjal. Vzrokov za to pa je več: spreminjajoča se narava kitajskega vedenja, odnosi Zahoda z Rusijo in Kitajsko, gospodarske skrbi, temeljni varnostni interesi, covid-19 in še mnogo več.

Odnosi med Kitajsko in Rusijo segajo v 17. stoletje, ko je dinastija Čing poskušala pregnati ruske naseljence iz Mandžurije, kar se je končalo s podpisom sporazuma v Nerčinsku. Med hladno vojno sta bili Kitajska in ZSSR po kitajsko-sovjetskem razkolu leta 1961 tekmici, ki sta tekmovali za nadzor nad svetovnim komunističnim gibanjem, ti dve veliki in močni državi sta bili takrat le korak od velike vojne. Strasti so se pomirile po smrti predsednika kitajske komunistične partije Mao Cetunga. Kot je razložil dr. Prebilič, so bili odnosi med Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko vedno hladni, tudi oportunistični. "Gre za dva velikana, ki se med seboj nista preveč pogovarjala ali se zapletala, a sta se venomer opazovala."

Češnja na vrhu torte so bile sankcije ZDA zoper Rusijo leta 2014. To je Putina potisnilo naravnost v kitajsko naročje. Ruski politični vrh pa se Kitajske ne boji tako zelo kot številne države na Zahodu. To bi lahko bila posledica pomembne vojaške premoči Rusije iz sovjetskih časov, ko so ruski državni mediji Kitajsko redno prikazovali kot "mlajšega brata" in manj razvito državo. 

Kot je razložil dr. Bebler, je njuna zgodovina precej pestra, "vključuje zelo dolgo obdobje tekmovanja med dvema cesarstvoma za nadzor nad ozemlji severno od reke Amur". So pa med državama obstajala tudi leta sodelovanja, tudi obdobje zelo tesnega zavezništva med letoma 1949 in 1962. "Velik del kitajske vojaške industrije izvira prav iz Sovjetske zveze, posredovali so jo Kitajcem, med drugim tudi jedrsko orožje," dodaja Bebler.

Še posebej se je sodelovanje med njima razvilo v obdobju komunizma, kitajski komunisti so bili v enakem položaju do Sovjetske zveze, kot so bili jugoslovanski komunisti, je dejal dr. Bebler. 

Kje v tej enačbi pa so ZDA?

Kitajska in Rusija sta si dolgo prizadevali in še zdaj si, da bi se predstavljali kot enakovredni partnerici, vendar je to prepričanje zaradi vse večje asimetrije moči med njima vse težje ohraniti. Ker Rusija stagnira ali celo upada, Kitajska pa še naprej krepi svojo nacionalno moč, je Rusija pripravljena postati manj koristna partnerica Kitajske pri preprečevanju vpliva Zahoda. 

Predsednik Richard Nixon je pred 50 leti potoval na Kitajsko, da bi oslabil Sovjetsko zvezo in preprečil, da bi se državi preveč zbližali. Zdaj pa se Amerika spopada z novo hladno vojno, v kateri sta Rusija in Kitajska razvili vse močnejše partnerstvo, kar je zaskrbelo Bidnovo administracijo.

Poleg tega je vojna v Ukrajini ustvarila podlago za nadaljnjo krepitev zavezništva Nato, ki po mnenju Kitajske prispeva h geopolitičnim ciljem ZDA. Tako Moskva kot Peking Nata ne dojemata kot obrambno zavezništvo, temveč kot orodje ameriškega ekspanzionizma. Peking najbrž razume rusko varnostno zaskrbljenost, zlasti razočaranje Rusije nad ZDA, ki si očitno želijo širiti Nato. Vojna v Ukrajini je zadala hud udarec varnostni arhitekturi po koncu hladne vojne, v kateri prevladujejo zahodni zavezniki, in ustvarila priložnosti za njeno preoblikovanje.

Po drugi strani pa je vojna Kitajski odprla nekaj pomembnih priložnosti. Oslabljena Rusija lahko Moskvo odvrne od Zahoda in jo približa Pekingu kot "mlajšega partnerja" Kitajske, kar je natanko tako, kot je Kitajska v preteklih letih videla ta odnos. Poleg tega je vojna sprožila politične, gospodarske in finančne odzive Evrope in Združenih držav na način, kakršnega še ni bilo. Delno oslabitev Rusije zaradi vojne in zahodnih sankcij je Kitajska pripravljena sprejeti, saj bi tako Rusija postala še bolj odvisna od Kitajske. 

Kot so navedli v raziskovalnem inštitutu v Washingtonu, "lahko rečemo, da kitajsko stališče do rusko-ukrajinske vojne nima nič skupnega z Ukrajino, temveč ga je treba obravnavati skozi prizmo kitajskega geostrateškega tekmovanja z Združenimi državami. Prihodnost Ukrajine je drugotnega pomena. Zato je malo verjetno, da bi se Kitajska pridružila kakršnim koli ruskim sankcijam: ne zato, ker Peking podpira vojaško invazijo Moskve na Ukrajino, temveč zato, ker bi pristop k tem sankcijam pomenil podreditev ameriški volji, kar je za Peking nesprejemljivo".