Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je voditelje držav skupine G7 pozval, naj po ponovnem raketnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev uvedejo ostrejše sankcije proti Rusiji.
"Ta sedemletni ukrajinski otrok je mirno spal v Kijevu, dokler ni ruska manevrirna raketa razstrelila njenega doma," je zapisal Kuleba na Twitterju ob fotografiji deklice, ki jo - očitno nezavestno - nosijo na nosilih. Pozval je tudi k odzivu z več težkega orožja za Ukrajino in poudaril, da je ruski imperializem treba premagati.
Britanski premier Boris Johnson in francoski predsednik Emmanuel Macron pa sta dejala, da v tem trenutku vidita "priložnost za preobrat" v Ukrajini. Po navedbah tiskovnega predstavnika Downing Streeta sta Johnson in Macron na vrhu skupine G7 v dvorcu Elmau "strinjala, da je sedanji trenutek kritičen za potek konflikta in da obstaja priložnost za preobrat v vojni", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vendar pa je Johnson tudi posvaril Macrona pred poskusom reševanja konflikta zdaj in takoj, kar bi po njegovi oceni povzročilo le trajno nestabilnost, hkrati pa bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dali "dovoljenje za trajno manipuliranje s suverenimi državami in mednarodnimi trgi".
Za razliko od francoskega predsednika je Johnson zavrnil pogovore s Putinom in ga že takoj na začetku ruske agresije na Ukrajino označil za diktatorja, še navaja AFP.
Zadeta blok in ombočje vrtca
Eksplozije so v Kijevu odjeknile okoli 6.30. Kakšne pol ure pred tem so se oglasile sirene za nevarnost napada. Ukrajinska prestolnica sicer že več tednov ni bila tarča ruskega napada.
Svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Haraščenko je sporočil, da je ena raketa zadela stanovanjski blok, druga pa je padla na območje vrtca. Obe stavbi sta v kijevskem okrožju Ševčenko, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Po poročanju dopisnika francoske tiskovne agencije AFP so po zadetku rakete zagorela tri zgornja nadstropja, gasilci pa so se ves dan trudili pogasiti ognjene zublje.
Po dosedanjih podatkih so bili ranjenih najmanj pet ljudi, med njimi tudi sedemletna deklica. A veliko ljudi naj bi bilo tudi ujetih v ruševinah. Med njimi tudi mati omenjene deklice, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.
V enem zadnjih napadov v Kijevu - ob obisku generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa - je bila konec aprila ubita novinarka Radia Svobodna Evropa Vera Girič. Ubita je bila v eksploziji rakete, ki je zadela njeno stanovanje.
Napadi na različnih koncih države
Rusija je bombardirala tudi tri centre za urjenje ukrajinskih vojakov na severu in zahodu Ukrajine, je danes v Moskvi potrdil tiskovni predstavnik ruske vojske Igor Konašenkov. Napade so izvedla ruska letala, uporabili pa so tudi rakete tipa kalibr, je povedal.
Ena od napadenih vojašnic je tudi v bližini meje s Poljsko na območju mesta Lvov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Druga napadena vojašnica je v Žitomirju v osrednjem delu države, tretja pa v Černigovu na severu.
Konašenkov ni povedal, od kod so izstrelili rakete. Ukrajina je na drugi strani Moskvo obtožila, da so napade izvedli iz beloruskega ozemlja.
Kot je zatrdil Konašenkov, je po napadih "več ukrajinskih brigad povsem izgubilo svoje bojne zmogljivosti". "Načrti, da bi jih uporabili na bojnih območjih, so bili uničeni," je povedal.
Napadi sicer v prvi vrsti kažejo na zmožnost Rusije, da lahko napade katerikoli del Ukrajine, čeprav se glavnina spopadov trenutno odvija predvsem na vzhodu in jugu države.
Zelenski napoveduje povrnitev vseh okupiranih ukrajinskih mest
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem sobotnem videonagovoru napovedal, da bodo Ukrajinci nazaj zavzeli vsa mesta, ki jih je okupirala Rusija - od Severodonecka, ki je padel v soboto, do Donecka in Luganska. Niti na Melitopolj ali Mariupolj ne bodo pozabili, je zatrdil.
"Vsa mesta v Ukrajini, ki so jih začasno zasedli, bodo spet ukrajinska," je zatrdil Zelenski. Potrdil je sicer tudi, da je Severodoneck po več tednih bojev padel.
Sporočil je tudi, da je v državi v soboto eksplodiralo 45 ruskih raket. "To je nova potrditev naših stališč, da zgolj sankcije proti Rusiji ne zadostujejo," je dejal in pozval mednarodno skupnost k več pomoči v orožju.
Opozoril je, da je Ukrajina v moralno in čustveno zelo težkem obdobju. "Razumemo, da moramo še naprej braniti državo," je dejal. A je hkrati opozoril, da je povsem nejasno, kako dolgo časa bo to še potrebno in kako velike bodo žrtve, preden bodo lahko premagali sovražnika.
Biden in Scholz: Po koncu vojne v Ukrajini bo Zahod močnejši
Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se danes pred vrhom skupine G7, ki bo do torka potekal v dvorcu Elmau v Bavarskih Alpah, sestala na dvostranskem srečanju. Biden je v luči vojne v Ukrajini in skupnega odziva obeh držav nanjo menil, da lahko vsi skupaj iz tega izidejo močnejši.
"Mislim, da lahko vse to prebrodimo in iz tega izidemo močnejši," je dejal ameriški predsednik in pri tem opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin že od začetka vojne v Ukrajini računa na razkol med Natom in skupino G7. To se po Bidnovi oceni ne bo zgodilo, za kar se je zahvalil tudi nemškemu kanclerju Scholzu.
Biden je poleg poziva Zahodu k enotnosti po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pohvalil Scholzovo vodenje države po začetku ruske invazije na Ukrajino. Dejal je, da je nemški kancler s svojim ravnanjem "močno vplival na preostalo Evropo, da se je premaknila, zlasti v zvezi z Ukrajino".
Tokratni pogovori med Washingtonom in Berlinom so bili dobra priložnost za potrditev globokih in trajnih vezi med državama.