Britanski premier Boris Johnson je že drugič od začetka vojne v Ukrajini obiskal Kijev, kjer se je ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Javnost je o nepričakovanem obisku obvestil z objavo fotografije z Zelenskim in pripisom "Lepo je biti znova v Kijevu". Zelenski je medtem v objavi na Telegramu Johnsona označil za velikega prijatelja Ukrajine.
Johnson je na skupni novinarski konferenci poudaril, da sta se z Zelenskim pogovarjala tudi o tem, kako sprostiti izvoz žita, ki ostaja ujeto v ukrajinskih pristaniščih.
Združeno kraljestvo je ukrajinskim vojaškim silam medtem ponudilo tudi sodelovanje "v velikem programu usposabljanja, ki bi bistveno spremenil enačbo vojne", je Downing Street sporočil ob obisku premierja v Kijevu. Johnson je dejal, da Ukrajini ponujajo usposabljanje, saj da se ukrajinski vojaki z izstreljevanjem raket borijo tudi za obrambo svoboščin. "To bi lahko spremenilo rezultat vojne," je dodal.
Program naj bi imel po navedbah Združenega Kraljestva potencial za usposabljanje do 10.000 vojakov na vsakih 120 dni. Vsak vojak bi na tečaju usposabljanja preživel tri tedne, kjer bi se učil veščin za zmago v bojih na frontni črti. Prav tako bi jim zagotovili tudi osnovno medicinsko usposabljanje, taktike kibernetske varnosti in boja proti eksplozivom, so sporočili z Downing Streeta. Ukrajina ponudbe sicer še ni sprejela.
"Dva meseca po mojem zadnjem obisku so ukrajinska vztrajnost, odločnost in odpornost močnejše kot kdaj koli prej in vem, da bo nezlomljiva odločnost dolgo preživela ambicije predsednika Putina," je ob obisku dejal Johnson. To je drugi visoki obisk Ukrajine v dveh dneh, potem ko so v četrtek Kijev obiskali voditelji Nemčije, Francije, Italije in Romunije.
Kemična tovarna Azot v Severodonecku skoraj popolnoma uničena
Tako guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj kot ukrajinski generalštab sta opozorila, da se intenzivni spopadi za nadzor nad Severodoneckom nadaljujejo in da je Rusija na območje že poslala dodatno artilerijo. Po poročanju generalštaba so ukrajinske sile odbile ruske napade na vas Zolote, neuspešni pa naj bi bili tudi ofenzivi proti mestu Slovjansk in vasi Bohorodice.
Ruska vojska je medtem zavzela vsa stanovanjska območja v mestu Severodoneck. Prav tako si še naprej prizadeva zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolila Severodoneck, navajajo britanske obveščevalne službe.
Ukrajinski branilci v Severodonecku so se sedaj utrdili v industrijski coni okoli kemične tovarne Azot. Poskusi evakuacije civilistov, ki naj bi se prav tako zadrževali v tovarni, so doslej bili neuspešni.
"Zaradi stalnega obstreljevanja in spopadov je nemogoče in fizično nevarno zapustiti tovarno," je opozoril Hajdaj in dodal, da bo samo popolna prekinitev ognja omogočila varno evakuacijo več sto civilistov, ki se skrivajo v tovarni. V tovarni se sicer po njegovih besedah nahaja 568 ljudi, med njimi 38 otrok.
Medtem je ukrajinski generalštab poročal tudi o ruskih zračnih napadih v smeri Avdijivke, ruskem obstreljevanju na jugu Ukrajine na meji med regijama Herson in Mikolajiv ter ukrajinskih zračnih napadih na tamkajšnje ruske položaje. V ruskem obstreljevanju stanovanjske soseske v mestu Mikolajiv sta bili ubiti najmanj dve osebi, 20 pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Vitalij Kim in dodal, da so med ranjenimi tudi otroci. Poškodovana so bila štiri večnadstropna stanovanja in nekateri infrastrukturni objekti, reševalna dela pa so še vedno v teku.
Britanski obveščevalci navajajo, da kljub anketam, ki kažejo, da večina Rusov podpira vojno v Ukrajini, vseeno velik del ruskega prebivalstva aktivno in pasivno izraža svoje nasprotovanje invaziji. Na strani ukrajinskih oboroženih sil se denimo glede na poročila bojuje tudi vojaška enota Legija svobode za Rusijo, ki jo sestavljajo Rusi.
Skepticizem glede vojne je velik tudi med poslovno elito in oligarhi. Rusijo naj bi od začetka invazije poskušalo zapustiti kar 15.000 milijonarjev, še navajajo britanske obveščevalne službe.
Ukrajina bo za ruske državljane uvedla vizume, je sporočil Zelenski. To nameravajo storiti s 1. julijem. Še danes naj bi ukrajinska vlada odločila o njegovem predlogu. "Ukrajina uvaja vizumski režim za državljane Ruske federacije," je sporočil na Telegramu.
Pogrešan tudi tretji ameriški državljan. Gre za nekdanjega marinca
Pred dnevi so ameriški mediji poročali o dveh pogrešanih ameriških državljanih, ki sta se odšla boriti na ukrajinsko bojišče. CNN in časnik New York Times sta v sredo ob sklicevanju na njune sorodnike in druge vire opozorila na možnost, da ju je zajela ruska vojska. Ruska stran pa je nato objavila njune fotografije.
Sedaj pa CNN poroča še o tretjem državljanu ZDA, ki je podobno kot njegova rojaka nekdanji pripadnik ameriške vojske, ki je kot prostovoljec odšel v Ukrajino. Gre za veterana in nekdanjega pripadnika ameriških marincev Gradyja Kurpasija. Svojci so z njim stik izgubili že konec aprila.
Putin sankcije Zahoda označil za neuspešne in nepremišljene: ZDA se obnašajo kot božji glasnik na Zemlji
Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu kritiziral sankcije Zahoda, ki jih je označil za neuspešne in nepremišljene. Zahodne države je okrivil za svetovne gospodarske težave, med drugim za naraščajoče cene hrane. Zahodne sankcije, uvedene proti Rusiji, po njegovem mnenju niso imele učinka. "Gospodarski blitzkrieg že od samega začetka ni imel možnosti za uspeh," je dejal ruski predsednik. "Smo močni ljudje in se lahko spopademo z vsakim izzivom," je zatrdil v govoru predstavnikom ruske politične in gospodarske elite.
Sankcije, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je označil za blazne in nepremišljene. Po njegovem so ukrepi močno prizadeli tudi Evropsko unijo. Škodo zaradi sankcij za Evropo je ocenil na 400 milijard dolarjev (382 milijard evrov).
Putin je bil deležen aplavza, ko je ponovno potrdil svojo odločenost, da nadaljuje "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini, ki je, kot je dejal, sprožila niz zahodnih gospodarskih sankcij brez primere, poroča Reuters. Zahodne države je ob tem obtožil kolonializma.
V svojem govoru na forumu, ki se ga letos ni udeležil praktično nihče z Zahoda, je bil kritičen tudi do ZDA. Dejal je, da se obnašajo kot "božji glasnik na Zemlji". Poudaril je tudi, da vojaška operacija Rusije v Ukrajini ni vzrok za globalne gospodarske težave in zahodne države okrivil, da izrabljajo položaj, da bi prikrile lastne napake. "Naraščajoče cene, inflacija, težave s hrano, cene goriva (...) so posledica sistematičnih napak v ekonomski politiki sedanje ameriške administracije in evropske birokracije," je dejal Putin v svojem nastopu, ki je trajal dobrih 70 minut.
Za skoraj štiri mesece trajajočo vojno v Ukrajini je znova zatrdil, da zanjo ni bilo alternative. "V trenutnih razmerah je bila v luči naraščajočih tveganj in groženj odločitev Rusije za izvedbo posebne vojaške operacije (...) vsiljena in nujna," je dejal. Zahod je pred tem "dobesedno napolnil Ukrajino s svojim orožjem in vojaškimi svetovalci", je dodal.
"Glavni cilj invazije na Ukrajino je bila obramba našega naroda v pretežno ruskem Donbasu, ruski vojaki v tej pokrajini na vzhodu Ukrajine pa se borijo za obrambo ruskih pravic za varen razvoj." Putin je znova tudi ponovil, da Rusija ni kriva za blokado ukrajinskega izvoza žita in dvig cen hrane ter pripomnil, da niso oni tisti, ki so minirali pristanišča. Dejal je, da bo Rusija zagotovila varnost izvoza žita, če bo Kijev očistil morske mine.
ZN: Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb
Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še slabšajo, so sporočili iz urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Situacija je še posebej zaskrbljujoča v in okoli Severodonecka, kjer že tedne potekajo hudi boji.
"Skoraj štiri mesece po začetku vojne so humanitarne razmere v Ukrajini, zlasti na vzhodu Donbasa, izjemno zaskrbljujoče in se še naprej pospešeno poslabšujejo," so na uradu dejali v izjavi.
Na stotine civilistom, ki naj bi bili ujeti v Severodonecku, je po podatkih ZN v mestu otežen dostop do čiste vode, hrane, sanitarij in elektrike. "Kljub velikim težavam pri dostopu so ZN in humanitarne organizacije od začetka vojne dosegli več kot 8,8 milijona ljudi po vsej Ukrajini," so še sporočili iz OCHA.
Po oceni Rusije v Ukrajini ubitih okoli 2000 tujih borcev
Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je bilo od začetka ruske vojaške operacije v Ukrajini po oceni Moskve tam ubitih 1956 tujih borcev. Po njihovih navedbah naj bi od začetka vojne v Ukrajino prispelo 6956 tujih plačancev in specialistov za orožje iz 64 držav. Po podatkih ruskega ministrstva naj bi jih Ukrajino sicer že zapustilo 1779.
Največ tujih borcev naj bi v Ukrajino prišlo iz Poljske, sledita Romunija in Velika Britanija. V izjavi je ministrstvo izpostavilo tudi plačance iz Kanade, ZDA in Gruzije. Po ruskih navedbah naj bi se število tujih borcev zmanjševalo, številni pa naj bi Ukrajino zapustili zaradi vse večjega števila "vojaških neuspehov kijevskega režima in vsakodnevnih velikih izgub delovne sile in opreme".
Neimenovan evropski uradnik je medtem aprila dejal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.
V začetku tega meseca so proruske oblasti v Donecku na smrt obsodile dva Britanca in enega državljana Maroka, ki so se kot tuji borci bojevali na strani Ukrajine. Pred tem so maja ruski vojaki zajeli tudi hrvaškega prostovoljca, ki se je prav tako boril na strani Ukrajincev.
