61-letni Keir Starmer je po odvetniški in tožilski karieri leta 2015 postal poslanec, vajeti stranke pa je aprila 2020 prevzel iz rok Jeremyja Corbyna, potem ko so laburisti na volitvah leta 2019 doživeli hud poraz. Odtlej je stranko popeljal proti sredini in jo očistil očitkov antisemitizma.

Pri tem je opustil več napovedi, s katerimi je sprva poskusil ugoditi levemu krilu stranke. Med drugim se je odpovedal ukinitvi šolnin na univerzah in nacionalizaciji energetskih in vodnih podjetij, zaradi česar so ga nekateri obtožili izdaje in prelomljenih obljub.

Zanesljiv človek s pragmatičnimi stališči ali človek brez jasne vizije za Britanijo?

Podporniki po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v njem vidijo zanesljivega človeka, čigar stališča temeljijo bolj na pragmatizmu kot pa na ideologiji. Pričakujejo, da se bo z nalogo izboljšanja splošnega stanja v državi spoprijel tako, kot je deloval v pravu: resno in natančno.

Kritiki medtem pri njem pogrešajo bolj jasna in trdna stališča, menijo tudi, da ni uspel izrisati jasne vizije za državo. Na javnih nastopih pogosto deluje zadržan in pred množicami naj bi šele pred kratkim začel kazati nekoliko več sproščenosti.

Po kaotičnih letih za Veliko Britanijo, ki se je soočala s finančnimi rezi, posledicami brexita in vse višjimi življenjskimi stroški, sicer obljublja "desetletje narodnega preporoda". Seznam njegovih nalog je dolg in težaven, od šibke gospodarske rasti do preobremenjenih in podhranjenih javnih storitev, pričakovanja ljudi pa velika.

"Sprememba se začenja tu, ker je to vaša demokracija, vaša skupnost in vaša prihodnost. Vi ste glasovali, zdaj je čas, da mi začnemo delo," je dejal Starmer, ki naj bi se še dopoldne odpravil po mandat h kralju.

Polni obveznosti bodo že njegovi prvi dnevi na položaju – naslednji teden bo državo zastopal na vrhu zveze Nato v Washingtonu, še pred koncem meseca pa bo nato v Angliji gostil voditelje držav Evropske politične skupnosti.

Kot izpostavlja Politico, zmaga Starmerja postavlja v položaj enega najpomembnejših levosredinskih svetovnih voditeljev v času, ko se Zahod vse bolj odkrito spogleduje z desnim populizmom.

Začetki novega voditelja

Starmer, ki je sam zase večkrat povedal, da izhaja iz delavskega razreda, se je rodil v Londonu očetu orodjarju in materi medicinski sestri. Z nenavadno izbiro imena naj bi se njegova starša poklonila ustanovitelju laburistične stranke Keiru Hardieju.

Obiskoval je gimnazijo, ki je dve leti po njegovem vpisu postala zasebna šola in njegovo šolnino je do 16. leta nato plačeval mestni svet. Po končani srednji šoli je kot prvi iz svoje družine odšel na univerzo – najprej v Leedsu, nato pa je na Oxfordu študiral pravo.

V okviru delovanja kot odvetnik je med drugim na Karibih in v Afriki branil zapornike, ki jim je grozila smrtna kazen. V poznih 90. letih pa je svoje usluge brezplačno nudil aktivistom, ki jih je McDonald's preganjal zaradi deljenja letakov, ki so pod vprašaj postavljali nekatere trditve podjetja.

Leta 2008 je bil imenovan na čelo javnega tožilstva, na najvišji tožilski položaj v Angliji in Walesu. Kraljica Elizabeta II. mu je za njegove zasluge na področju kazenskega prava podelila plemiški naziv "sir", a ga redko uporablja.

V zasebnem življenju je navdušen nogometaš in navijač kluba Arsenal. Je poročen in ima dva otroka.