Kdo vam bo poleti stregel na Hrvaškem? Od Srbov do Filipincev in Nepalcev

Hrvaška turistična skupnost je v začetku letošnjega leta objavila podatke o lanskem obisku turistov. Zabeležili so skoraj 19 milijonov prihodov in več kot 104 milijonov nočitev. V primerjavi s sezono prej, je to 37 odstotkov več prihodov in 25 odstotkov več prenočitev, poroča Index.hr.

Največ turističnih prenočitev so lani zabeležile Istrska, Primorsko-goranska in Splitsko-dalmatinska županija - kar 60 odstotkov vseh prenočitev na Hrvaškem. Ob tem pa so imele te regije tudi največ težav pri iskanju delovne sile, ki je bila lani potrebna bolj kot kadar koli prej. Zato se porajajo skrbi, kako bo letos?

Policijske uprave teh županij že prejemajo vloge za izdajo dovoljenj za bivanje in delo sezonskim delavcem iz drugih držav. To lahko izdajo za obdobje do treh mesecev ali do šest mesecev. Sezonski delavec lahko namreč na podlagi dovoljenja za prebivanje in delo za sezonsko delo na Hrvaškem dela največ šest mesecev na leto, nato pa mora državo zapustiti. Lani je bilo izdanih skoraj 17.000 dovoljenj za tujce, letos pa bi lahko bila ta številka precej še višja.

Zaradi velikega pomanjkanja delovne sile na Hrvaškem, a tudi privlačnejših ponudb iz drugih držav, kjer so plače delavcev tudi do trikrat višje, se je uveljavil trend zaposlovanja delavcev iz tujine, med katerimi je največ tistih iz sosednjih držav, kot sta Srbija in Bosna in Hercegovina. Vse več pa je tudi Filipincev in Nepalcev.

Od 16.836 lani izdanih dovoljenj za sezonske delavce je bilo največ izdanih delavcem iz Srbije (4975), Bosne in Hercegovine (4460), Makedonije (3638), Nepala (1061) in s Filipinov (507).

'Letos bi lahko manjkalo do 30.000 sezonskih delavcev'

Predsednik hrvaškega turističnega sindikata Eduard Andrić pravi, da na Hrvaškem na splošno primanjkuje delovne sile in da je lani primanjkovalo med 15 in 20 tisoč sezonskih delavcev, letos pa naj bi se to število še povečalo. Delavci v turizmu namreč niso le tisti v dejavnostih, kot je hotelirstvo. Na Hrvaškem je registriranih več kot 70.000 obrti, od hitre prehrane do kavarn.

"Če bi vsak od njih potreboval samo enega delavca, bi bilo to že 70.000 delavcev. Po podatkih, ki jih imam letos, bi jih moralo primanjkovati do 30.000 delavcev. Vendar ni problem samo v tem številu, ampak je problem da praktično med delavci iz tretjih držav ne moreš dobiti strokovne delovne sile, ki jo potrebuje naš turizem," je dejal.

Poudarja, da bo letos zagotovo več delavcev iz tujine in da ima hrvaški turizem dolgoročno težavo - pomanjkanje kakovostne delovne sile in potenciala za razvoj. Tu pa je tudi sezonskost. Opozarja, da morajo delavci v gospodinjstvu izboljšati delovne pogoje, a tudi povečati plače, če naj bodo motivirani ostati v državi.

"Številne stiske so doletele tudi prebivalce in delodajalce – od podražitev, najprej elektrike, podražitev hrane, komunalnih storitev, plač, ki jih je treba dvigniti, ker sicer nihče ne bo delal, so prišli v nezavidljiv položaj. Seveda želijo delati z dobičkom. Na drugi strani pa imate tudi delavce, ki jih je prav tako prizadela inflacija. S plačami, ki jih zaslužijo na Hrvaškem, komaj preživijo mesec," je dejal. Ob tem je jasen, da če se plače delavcem ne dvignejo, kmalu v turizmu ne bo delal niti en sam domačin več.

Medtem pa sosednje države hrvaškim turističnim delavcem ponujajo veliko boljše zaslužke - tudi do trikrat večje. Zato ne preseneča, da se veliko Hrvatov odloča za delo v tujini. "Vsako leto beležimo upad strokovnega kadra, zato smo prisiljeni uvažati delovno silo, katere izkušnje, kvalifikacije in strokovno znanje ne ustrezajo tistemu, kar Hrvaška potrebuje. Kakovosten turizem zahteva tudi kakovostno storitev," pravi.

Sezonski delavci si medtem želijo in pričakujejo razmeroma dobro plačilo, ustrezne delovne pogoje, da niso izkoriščeni, še našteje Andrić. Prav tako pričakujejo ustrezno nastanitev in tri obroke, večina tistih, ki pridejo iz oddaljenih krajev, pa prosi tudi za plačilo poti.