Kdo lahko zamenja Ursulo von der Leyen (če sploh kdo)?

Kdo, če ne Ursula, se sprašujejo mnogi, ko se hitro približuje bitka za stolček predsednika Evropske komisije. A čeprav večina prisega na to, da se bo von der Leynova spet zavihtela na prestol Evropske komisije, je možnosti več. 

Eden izmed mogočih kandidatov je Mario Draghi oziroma "Super Mario", kot ga mnogi imenujejo, ker uspešno krmari v evropski politiki. Nekdanjega italijanskega premierja in nekdanjega predsednika Evropske centralne banke sicer večkrat povezujejo z mestom predsednika Evropskega sveta, vendar bi lahko nadomestil tudi von der Leynovo. Kot piše Politico, se je Draghi vrnil v središče politike EU in pripravlja uradni načrt za večjo konkurenčnost bloka, ki ga bo predstavil takoj po volitvah v EU. Zelo blizu naj bi bil tudi francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, kar bi zagotovo pomagalo pri bitki za predsednika Evropske komisije. Macron naj bi tudi lobiral pri drugih evropskih voditeljih, da bi Draghija postavili na vodilno mesto, je že decembra poročal Reuters. A Draghi naj bi to zavrnil, češ da ga položaj ne zanima. 

Toda Draghi ne opredeljuje svoje politične pripadnosti in težko je verjeti, da bi se lahko brez tega zavihtel na vplivno mesto predsednika.  

Naslednje ime je še eno, ki se pogosto pojavlja v evropski politiki. Roberta Metsola. In ker von der Leynova prihaja iz Evropske ljudske stranke (EPP), bi lahko v primeru poraza njeno mesto nasledila Maltežanka Metsola, ki prihaja iz iste stranke in je trenutna predsednica Evropskega parlamenta. Bila je tudi prva voditeljica EU, ki je obiskala Kijev po ruski invaziji, do zdaj pa je pokazala tudi močno vlogo na področju zunanje politike.

Nedavno so jo videli v družbi grškega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa in poljskega premierja Donalda Tuska, kar pomeni, da ima podporo na visokih položaj, navaja Politico. 

Vendar Metsola prihaja z Malte, ki je zelo majhna država tako po velikosti kot po številu prebivalcev, sama pa nima nobenih izkušenj z vodenjem. Na začetku predsedovanja zakonodajnemu organu EU je bila celo kritizirana zaradi svoje konservativne drže glede splava.

Nato pa gremo na malce bolj neznanega imena. Francozinja Christine Lagarde, trenutna predsednica Evropske centralne banke. In ker očitno Macron tokrat ne bo podprl von der Leynove, bi prav lahko podprl ali Draghija ali Lagardovo. Kot nekdanja finančna ministrica in trenutna predsednica ECB namreč izpolnjuje vse pogoje za ta položaj. 

A Francozinja ni preveč priljubljena niti med svojimi zaposlenimi. Poleg tega nič ne kaže, da želi zapustiti vodilno mesto na ECB ali da v Franciji resno razmišljajo, da bi jo predlagali. 

Še eden izmed mogočih naslednikov von der Leynove bi lahko bil Klaus Iohannis. Romunski predsednik, ljubljenec evropskih voditeljev in velik konservativec. Večkrat sta ga pohvalila Macron in nemški kancler Olaf Scholz, ker je po ruski invaziji na Ukrajino svojo državo ohranil v prozahodnem in proevropskem taboru, česar ne moremo reči za Madžarsko, Slovaško ali Bolgarijo. Prav tako je v nasprotju s Poljsko Romunija strogo upoštevala pravila enotnega trga EU in ni enostransko uvedla omejitev za ukrajinsko žito, kar je še bolj utrdilo njihov položaj ugledne proevropske države. 

Poleg tega mnogi trdijo, da je čas, da EU vodi nekdo iz vzhodne Evrope. V tem primeru je nemško govoreči Iohannis na dobrem položaju, saj prihaja tudi iz iste politične družine (EPP) kot von der Leynova. Poleg tega je tudi volilni kongres EPP potekal prav v Iohannesovi domovini.

Iohannisu se konec leta izteka predsedniški mandat, zato je smiselno, da išče nov visok položaj. Prejšnji mesec je privolil v kandidaturo za naslednjega voditelja Nata, vendar bo to zaradi ogromne podpore nizozemskemu premierju Marku Rutteju zelo težko izvedljivo. Poleg tega so mu določeni zahodnoevropski voditelji zamerili, da skuša odvzeti Rutteju vodilno vlogo v Natu.

Naslednji mogoč kandidat pa je kar naš sosed, hrvaški premier Andrej Plenković, ki je sicer do zdaj zanikal, da ga zanima ta položaj. 

Tudi Plenković prihaja iz EPP, izbira Hrvata za predsednika Komisije pa bi bila lahko tudi pozitivno sporočilo za države članice, ki si prizadevajo za vstop v EU. Poleg tega je Plenkovićeva nenadna napoved, da bo vodil listo kandidatov za evropske poslance hrvaške vladajoče stranke HDZ, pri nekaterih vzbudila sum, da se želi oddaljiti od domače politike.

Še en Francoz se pojavlja na listi mogočih kandidatov, in sicer Thierry Breton, ki ima prav tako že izkušnje na vodilnih položajih, je tudi nekdanji francoski finančni minister, čeprav ne prihaja iz EPP. Breton je sicer najodmevnejši kritik von der Leynove v Bruslju. Večkrat je opozoril, da Ursula von der Leyen nima soglasne podpore za drugi mandat, poleg tega je kritiziral njeno izbiro Markusa Pieperja za odposlanca komisije MSP (mikro-, mala in srednje velika podjetja).

A je Breton skrajno nepriljubljen v najvišjih krogih EU, pa tudi v številnih državah EU. Mnogi dvomijo o njegovih dosežkih, velikokrat je označen kot predrzen, v enem izmed francoskih časopisov pa je bil opisan kot "najslabši francoski komisar v zadnjih 30 letih".