Kdo je Zoran Milanović?

Zoran Milanović je v predvolilni kampanji napovedal, da bo urejanje sporov s Slovenijo njegova prednostna naloga, ko bo prevzel vodenje države. Večkrat je izpostavil, da je Slovenija, ne glede na odprta vprašanja, najbližja partnerka Hrvaške, posebej ko gre za sodelovanje v Evropski uniji.

V kampanji so mu njegovi politični nasprotniki očitali, da ne more biti dober predsednik države, potem ko se ni izkazal kot predsednik vlade. Vztrajali so, da je šlo za "najbolj nesposobnega premierja in vlado v zgodovini Hrvaške", a očitno večina udeležencev današnjih volitev ne misli tako.

Kritiki so tudi izpostavljali, da se poteguje za predsednika države na splošnih volitvah, čeprav meni, da bi bilo treba hrvaškega predsednika zaradi omejenih ustavnih pooblastil voliti v parlamentu.

Milanović je vodil SDP do prepričljive zmage na parlamentarnih volitvah leta 2011, ko je imela levosredinska koalicija zeleno luč tudi za drznejše poteze, da bi Hrvaško čim prej spravila iz gospodarske krize, a se je kot takratni premier odločil za politiko počasnih premikov, ki pa ni prinesla gospodarskega preobrata in izboljšanja življenjskega standarda.

Po dvojnem porazu na rednih parlamentarnih volitvah leta 2015 in predčasnih volitvah 2016 je odstopil s položaja predsednika SDP. Novembra 2016 je ustanovil svetovalno družbo EuroAlba Advisory. Njegove stranke so bile večinoma iz mednarodnih krogov.

Milanović je lani spomladi napovedal kandidaturo za predsednika države s sloganom Predsednik z značajem. Na ta način je izpostavil svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti. V času premierskega mandata se je večkrat pokazal kot bahav in prepirljiv, ne glede na to, ali je šlo za hrvaško ali mednarodno politično sceno.

Večkrat je nastopal kot pripadnik elite in mnogi Hrvati njegovih metafor niso razumeli. Privržence socialdemokracije je presenetil z izjavama, da je "liberalec" in "reformirani levičar".

Nasvetov sodelavcev Milanović pogosto ni upošteval in ti so ga tudi zapuščali. Tesni sodelavci, s katerimi se je razšel, kot je bivši finančni minister Slavko Linić, so mu med drugim očitali pomanjkanje delovnih navad in lenobo. Vse negativne značilnosti so v predsedniški kampanji izpostavljali Milanovićevi tekmeci za sedež na Pantovčaku, posebej pa njegova predhodnica Kolinda Grabar-Kitarović.

Da se zaveda svojih napak in lahko kontrolira svoj temperament, je z manjšimi izjemami pokazal med polletno predsedniško kampanjo. Tako kot pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je postal odprt do državljanov, s katerimi se je družil ob vsaki predvolilni priložnosti.

Obenem je zavihal rokave ter je v kampanji večkrat obiskal celotno državo, pri čemer je kazal veliko energije in resnično ambicijo, da spremeni stanje v državi v skladu s pooblastili hrvaškega predsednika. Obljubil je normalno življenje in enakopravnost za vse državljane.

Milanović se je rodil oktobra 1966 v Zagrebu. Končal je pravno fakulteto, kjer je med drugim prejel rektorjevo nagrado. Prvo zaposlitev je dobil na trgovinskem sodišču v Zagrebu, od leta 1993 pa je delal na zunanjem ministrstvu.

V SDP je vstopil leta 1999. Leta 2004 je zapustil položaj pomočnika zunanjega ministra in bil imenovan v izvršni odbor SDP, kjer je skrbel za mednarodno sodelovanje. Po smrti dolgoletnega predsednika SDP Ivice Račana je bil leta 2007 izvoljen na čelo stranke.

Socialdemokrate je vodil že na parlamentarnih volitvah leta 2007, ko je stranka ostala v opoziciji s 56 poslanci. Kljub porazu na teh volitvah je maja 2008 ostal na čelu stranke. Po zmagi na parlamentarnih volitvah 2011 je prevzel vodenje levosredinske koalicijske vlade.

Ena od zanimivosti v Milanovićevem življenjepisu je podatek, da ga je v službo na zunanjem ministrstvu sprejel bivši hrvaški premier Ivo Sanader, ki je bil takrat zaposlen v vrhu hrvaške diplomacije.

Milanović je bil med drugim svetovalec hrvaške misije pri EU in zvezi Nato v Bruslju leta 1996. V Belgiji je končal tudi podiplomski študij prava EU. Govori angleško, rusko in francosko.

Je ateist in je poročen z zdravnico Sanjo Musić Milanović, s katero imata dva sinova. Predsedniško kampanjo je dvakrat na kratko prekinil zaradi smrti brata in očeta.