Številne kritike zaradi ugrabitve letala, oblasti objavile zapis pogovora s pilotom

Belorusko ministrstvo za promet je danes objavilo zapis pogovora med belorusko kontrolo zračnega prometa in Ryanairovim letalom. Glede na zapis je kontrolor obvestil pilota, da je na krovu bomba, in mu predlagal, naj letalo, ki je bilo namenjeno v Vilno, preusmeri v Minsk. "Imamo informacijo posebnih služb, da imate na krovu bombo, ki bi bila lahko aktivirana nad Vilno," je sporočil kontrolor zračnega prometa na letališču v Minsku in pilotu letala irske nizkocenovne družbe Ryanair priporočil, naj pristane. Pilot je nato povprašal o izvoru grožnje, kontrolor pa je odgovoril, da jo je varnostna služba na letališču prejela po elektronski pošti.

Beloruske oblasti so zatrdile, da je letalo pristalo v Minsku po njihovem priporočilu. V ponedeljek so sporočile, da je pilot odločitev o pristanku sprejel neodvisno in je imel možnost odleteti bodisi na Poljsko ali v Ukrajino. Prav tako so navedle, da je grožnjo, naslovljeno na letališče v Minsku, poslalo palestinsko gibanje Hamas.

Belorusko ministrstvo za promet je danes tudi sporočilo, da so predstavniki mednarodnih agencij vabljeni, da dodatno preučijo okoliščine incidenta. Vabilo velja za Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO), Mednarodno združenje zračnega prometa (IATA), evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) ter evropske in ameriške civilne letalske oblasti.

Novinar v posnetku: Policisti z mano ravnajo popolnoma korektno in v skladu z zakonom

Belorus Roman Protasevič je trenutno v zaporu v Minsku, potem ko je bilo v nedeljo potniško letalo družbe Ryanair prisilno preusmerjeno, tako da je namesto v Vilni pristalo v Minsku. V ponedeljek pozno zvečer se je pojavil v posnetku, ki je zakrožil na družbenih omrežjih, predvajali pa so ga tudi na državni televiziji. V videu, za katerega ni znano, kje je bil posnet, pravi, da "stoji za lanskimi protesti in neredi v Minsku" in "v zvezi s tem sodeluje z oblastmi". 

Na posnetku še pravi, da je v zaporu "dobro obravnavan" in da so poročila o srčnih težavah, za katerimi naj bi trpel, lažna. "Policisti ravnajo z mano popolnoma korektno in v skladu z zakonom. Trenutno še naprej sodelujem s preiskovalci in priznavam organizacijo množičnih protestov v Minsku."

Glede na to, da je bil Protasevič po mnenju drugih potnikov na letalu takoj po pristanku v Minsku na silo aretiran in je sedaj pod nadzorom beloruske policije, se ugiba, da je zelo verjetno, da je bilo priznanje izsiljeno. Takoj so se odzvali njegovi zavezniki, saj da je izjavo podal pod pritiskom.

"Tako je videti Roman, ko je pod psihološkim in moralnim pritiskom. Zahtevam takojšnjo izpustitev Romana in vseh političnih zapornikov," je tvitnila vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska. 

Potnica na letalu Ryanair, Monika Simkiene, je dejala, da je med preusmeritvijo leta v Minsk videla, da je gospod Protasevič paničen. "Pravkar se je obrnil k nam in dejal, da mu grozi smrtna kazen," je dejala za tiskovno agencijo AFP. Po pristanku letala v Minsku je bila aretirana tudi njegova punca, 23-letna Sofia Sapega, ki je ruska državljanka in študentka prava na Evropski univerzi za humanistiko v Litvi. Na njeno prijetje se je odzvala tudi univerza, na kateri študira mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Sporočili so, da se je Sapegova ravno pripravljala na zagovor magistrskega dela in so jo oblasti v Minsku pridržale z neutemeljenimi in izmišljenimi razlogi. Sofijini kolegi s fakultete so dejali, da je zaradi akademske uspešnosti na njihovi univerzi zelo cenjena. 

Univerza vztraja pri takojšnji konzularni pomoči Sapegovi. Poleg tega so pozvali mednarodno skupnost in zagovornike človekovih pravic, naj pomagajo doseči njeno izpustitev. 

Aretacija Protaseviča je na noge dvignila tako EU kot tudi ZDA. Mednarodna skupnost je Belorusijo obtožila ugrabitve letala, voditelji članic EU so v Bruslju pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU in uporabe evropskih letališč beloruskim letalom. Prav tako so pozvali letalske družbe v EU, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, in se zavzeli za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Romana Protaseviča. Belorusija zanika obtožbe, da je naredila kar koli, kar bi bilo v navzkrižju z mednarodnimi predpisi. 

Na dogajanje se je odzval predsednik vlade Janez Janša, ki se mudi v Bruslju na izrednem zasedanju Evropskega sveta in je ob prihodu na današnje zasedanje za medije dejal, da je včerajšnja razprava o Belorusiji pokazala, da EU trdno stoji za svojimi vrednotami. "To, da smo postavili v ospredje človekove pravice in politično svoboščino posameznika, človeka, je pravi odgovor na to, kar se je zgodilo," je dejal premier in nadaljeval, da je v osebni svobodi in v človekovih pravicah Protaseviča skoncentriran ves naš napor za to, da v Belorusiji pride do sprememb na bolje in "da se podobni teroristični akti oziroma akti državnega terorizma, kakršna je bila ugrabitev evropskega letala nad beloruskim zračnim prostorom, v prihodnje ne bodo dogajali".

"Vse naše aktivnosti morajo biti usmerjene v zaščito človekovih pravic in političnih svoboščin posameznika, kajti človekove pravice in politične svoboščine so v posamezniku in njegovih pravicah in ne v pravicah in svobodi institucij," je poudaril premier.

ZN za Protasevičevo izpustitev

Združeni narodi so danes zahtevali takojšnjo izpustitev Protaseviča in njegove partnerice. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je poleg tega ostro obsodil aretacijo beloruskega opozicijskega novinarja. "Bojimo se za njegovo varnost," je v Ženevi dejal tiskovni predstavnik urada Rupert Colville. Po poročanju AFP je še dejal, da so "pretreseni zaradi nezakonite aretacije in samovoljnega pripora".

V Belorusiji so sicer danes na štiri- do sedemletno zaporno kazen obsodili sedem aktivistov, med njimi vidnega predstavnika opozicije Pavla Sevjarinca. Na sodnem procesu, ki je potekal za zaprtimi vrati, so jih spoznali za krive sodelovanja v množičnih neredih, kar se nanaša na proteste, ki so Belorusijo zajeli po spornih predsedniških volitvah avgusta lani. 44-letnega Sevjarinca, ki je sopredsednik neregistrirane Beloruske krščanskodemokratske stranke, so aretirali junija lani, ko je bil dejaven v podporo opozicijskim kandidatom. Sodišče ga je spoznalo za krivega organizacije množičnih neredov, čeprav je bil v zadnjih 11 mesecih v priporu in ni sodeloval v množičnih demonstracijah po volitvah. Sodišče je za izrek sodbe potrebovalo dva dni.

"Pozdravljamo sankcije, ki jih je sprejel EUCO proti beloruskemu režimu zaradi ugrabitve Romana Protaseviča in Sofie Sapega, za katero je odgovorna država. Takšnega dogodka še ni bilo, je izjemno resen ter zahteva takojšnje odzive," se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Dodal je še, da bi bila izjemno pozitivna gesta, če bi glavna letališča v državah Evropske unije izobesila Protasevičevo fotografijo. "Kot znak solidarnosti in da pokažemo, da ga ne bomo pustili na cedilu," je še dejal predsednik Sassoli.

Kdo je Roman Protasevič, zaradi katerega je izbruhnil ta veliki mednarodni škandal?

Protasevič je 26-letni novinar, fotoreporter in bloger, ki že vrsto let sodeluje v protestih proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku. Avtoritarni vodja je na oblasti že 27 let. S cenzuro v sovjetskem slogu in policijo, ki je pretepla številne protestnike, je ohranil državni nadzor nad večino gospodarstva,.

Aretirani Belorus je skupaj s Stepanom Putilom soustanovitelj in nekdanji urednik Nexte, kanala, ki je pozorno spremljal lanske proteste proti Lukašenku v Belorusiji. Številni državljani so se več  mesecev zbirali na ulicah in Lukašenka pozivali k odstopu ter mu očitali, da je ukradel volitve. Nexta Live vsebino objavlja na platformi za sporočanje Telegram, ki ima več kot milijon naročnikov, in je podrobno spremljala proteste. Sedež medija je na Poljskem.

Telegram je varna aplikacija za pošiljanje sporočil za pametne telefone – to je bil eden redkih načinov, da so se beloruski disidenti lahko organizirali, saj so oblasti med lanskimi velikimi protesti močno zatirale neodvisne medije in blokirale opozicijske spletne strani.

Kanal je odkrito sovražen do Lukašenka in je imel pomembno vlogo pri usklajevanju in vodenju protestov ter pošiljanju fotografij in informacij o lanskih protestih v svet. Posnetke, ki jih je objavila Nexta in ki so prikazovali, kako je policija nasilno obračunavala s protestniki, so uporabili mednarodni mediji, ki jim beloruske oblasti takrat niso dovolile vstopa v državo. Na vprašanje BBC-ja, ali je bila Nexta protestno središče ali medij, je Protasevič dejal: "Težko je reči, kdo smo. Mislim, da smo predvsem Belorusi, ki bi radi prišli domov in živeli v svobodni državi brez diktature."

Beloruska vlada je nato Nexto razglasila za teroristično organizacijo, ki da je zagovarjala strmoglavljenje Lukašenkove vlade. Novembra lani je Protasevič na Twitterju objavil kopijo uradnega beloruskega seznama teroristov, na katerem je bilo tudi njegovo ime. Navaja, da je bil obtožen organizacije množičnih nemirov med delom za Nexto. Če bo na beloruskem sodišču obsojen zaradi terorizma, ga čaka smrtna kazen. Poleg terorizma ga obtožujejo še spodbujanja javnih neredov in družbenega sovraštva, za kar mu grozi do 15 let zapora.

Protasevič zdaj dela za drug Telegramov kanal, Belamova. Zanj je pričel pisati, potem ko so beloruske oblasti junija 2020 aretirale blogerja Igorja Losika.

Protasevič je leta 2019 iz Belorusije pobegnil na Poljsko, potem ko je bil aretiran njegov prijatelj Vladimir Čudencov. Na Poljskem je zaprosil za politični azil. Trdil je, da so prisluškovali njegovemu mobilnemu telefonu in da mu sledijo na vsakem koraku. Kmalu so se na Poljsko preselili tudi njegovi starši. Pozneje se je preselil v Vilno, glavno mesto Litve, kjer ima sedež opozicijska voditeljica Tihanovska.

Protasevič je bil že kot najstnik znan kot upornik, zaradi sodelovanja na protestnem shodu leta 2011 je bil izključen iz srednje šole, kasneje pa tudi z državne univerze v Minsku, kjer je študiral novinarstvo. Med drugim je delal za belorusko izdajo Radia Svobodna Evropa in kot fotograf za Euroradio.fm, za katerega je poročal o srečanju avstrijskega premierja Sebastiana Kurza in beloruskega Sergeja Rumasa v Minsku.