Kdo je novinar, 'vreden' morilca?

Evan Gershkovich se je rodil 26. oktobra 1991 v ameriški zvezni državi New Jersey. Njegova starša Ella in Mikhail sta bila judovska migranta iz Sovjetske zveze, ki sta prišla v ZDA in se spoznala v New Yorku. Dobila sta dva otroka, poleg Evana še hčerko, doma so govorili tudi rusko.

Že med študijem je pisal za študentski časopis, nato pa leta 2016 začel delati za The New York Times. Leto pozneje je prešel k The Moscow Timesu, odšel je v Rusijo. Dve leti je bil del ekipe francoske tiskovne agencije AFP, na začetku leta 2022 pa je začel delati v moskovskem uredništvu časnika The Wall Street Journal. Medtem ko je večina neodvisnih novinarjev, ki so delovali v Rusiji, po sprejetju drakonskih zakonov o cenzuri po začetku ruske agresije na Ukrajino zapustila državo, so številni tuji novinarji še naprej ostali. Tudi Gershkovich.

Za Wall Street Journal je delal tudi marca 2023, ko se je odpravil na nalogo v 800 kilometrov oddaljeni Jekaterinburg. Njegovi sodelavci pa nenadoma niso več mogli vzpostaviti stika z njim. Ruska zvezna varnostna služba FSB je sporočila, da so novinarja Wall Street Journala aretirali.

Obtožen, da je zbiral informacije o proizvodnji ruskih tankov

FSB je sporočil, da je "ustavil nezakonite dejavnosti", saj da je novinar Evan Gershkovich, ameriški državljan, "deloval po navodilih ZDA" in "zbiral informacije, ki predstavljajo "državno skrivnost o dejavnostih ruskega obrambnega podjetja". 

V svojem zadnjem članku pred aretacijo je sicer pisal o propadajočem ruskem gospodarstvu in o tem, da se mora Kremelj soočiti z "naraščajočimi vojaškimi izdatki", medtem ko ohranja socialne izdatke. Glede na navedbe organizacije Novinarji brez meja je Gershkovich preiskoval vojaško najemniško skupino Wagner, na čelu katere je bil Jevgenij Prigožin. FSB je v izjavi potrdil, da je imel akreditacijo zunanjega ministrstva, ko je delal v Jekaterinburgu. 

Odpeljali so ga na okrožno sodišče v Moskvi, kjer so ga obtožili vohunjenja, za kar je v Rusiji zagrožena zaporna kazen do 20 let in mu odredili dvomesečni pripor. Očitali so mu zbiranje državne skrivnosti o ruskem vojaškem industrijskem kompleksu.  Trdili so, da je Gershkovich v času obiska Jekaterinburga delal za ameriško tajno službo Cia, da bi zbral informacije o Uralvagonzavodu, ruskem proizvajalcu orožja, ki izdeluje bojne tanke in drugo orožje. Dokazov o njegovem domnevnem vohunjenju Moskva ni podala, sporočila je le, da so ga ujeli pri delu. 

Njegov odvetnik je povedal, da ga niso spustili v sodno dvorano. Sodišče je bilo pred tem zaradi domnevne grožnje z bombo evakuirano, tako da v stavbi ni bilo zaposlenih in obiskovalcev.

Po preiskavi varnostne službe so Gershkovicha obtožili vohunjenja za interese svoje države. Sam je vse obtožbe ostro zavrnil in izjavil, da je v Rusiji delal kot novinar. Tudi Wall Street Journal je obtožbe o vohunjenju odločno zavrnil in sporočil, da je globoko zaskrbljen za novinarjevo varnost. 

Aretacijo Gershkovicha je ostro obsodila tudi Bela hiša. Šlo je za prvi primer po hladni vojni, da so zaradi domnevnega vohunjenja na ruskih tleh priprli ameriškega državljana. Obtožbe o vohunjenju je sicer zavrnila tudi ameriška vlada. 

16 mesecev v zloglasnem zaporu Lefortovo

Po aretaciji so Gershkovicha premestili v zloglasni zapor Lefortovo, ki ga je v sovjetskih časih vodil KGB, zdaj pa ga upravlja zvezna služba za prestajanje kazni. Večinoma so ga uporabljali za pridržanje tistih, ki jih FSB sumi vohunjenja in drugih hudih kaznivih dejanj.

Tam je čakal na začetek sojenja, zaprt v majhni celici. Kot sta povedala njegova starša, se je veliko ukvarjal s telovadbo, meditacijo, branjem, pisal jima je tudi pisma. "Poznavanje ruskega jezika in kulture mu je pomagalo, da se je prilagodil razmeram," sta dejala.

Sojenje se je za zaprtimi vrati začelo šele junija letos. Trajalo naj bi več mesecev, a končalo se je v treh tednih. Gershkovicha so spoznali za krivega in mu prisodili 16-letno zaporno kazen, dve leti manj, kot je zahtevalo tožilstvo.

Aretiran kot 'žeton za pogajanja'?

Že takoj po aretaciji se je sicer začelo špekulirati, da je Rusija Gershkovicha aretirala v upanju, da ga bo zamenjala za ruske obveščevalce ali druge za Moskvo zanimive osebe, aretirane v zahodnih državah.

Tudi Kremelj je že julija lani potrdil, da ima z ZDA "določene" stike glede pridržanega novinarja. Moskva je letos, nekaj dni po objavi datuma sojenja Gershkovichu, sporočila, da čaka na odgovor Washingtona o predlogih, ki jih je Rusija predstavila glede morebitne izmenjave zapornikov.

Največje Gershkovichevo upanje, da bo spet ugledal svobodo, je bil Vadim Krasikov, ki sedi v nemškem zaporu in naj bi prav tako bil del današnje izmenjave. Leta 2019 je sredi belega dne v berlinskem parku usmrtil čečenskega separatista. Sodišče je ugotovilo, da je Krasikov ravnal po ukazih Kremlja. 

V odmevnem intervjuju z voditeljem ameriške televizijske pogovorne oddaje Tuckerjem Carlsonom je celo sam ruski predsednik Vladimir Putin namignil, da Rusija zahteva izpustitev 'domoljuba' Krasikova v zameno za ameriškega novinarja.  Po poročanju Wall Street Jorunala, ki se sklicuje na nekdanjega evropskega uradnika z viri v vrhu Kremlja, je Putin že leta 2021 naročil svetovalcu za nacionalno varnost Nikolaju Patruševu, naj razišče možnosti za izmenjavo Krasikova. To naj bi dokazovalo, kako pomemben je Krasikov za ruskega voditelja, v "trgovini z zaporniki" naj bi ga zanimal le on.