Kdo je leta 2016 izvolil Donalda Trumpa?

Longitudinalne raziskave ugotavljajo, da so državljani Zahodnih demokracij v zadnjih letih postali bolj liberalni do družbenih vprašanj, medtem ko konzervativne vrednote še vedno prevladujejo med generacijo, rojeno med obema svetovnima vojnama, nižje izobraženimi, delavskim razredom, belskim prebivalstvom, vernimi, moškimi, in prebivalci iz ruralnih območij. To so bili in tudi ostajajo glavna volilna baza Donalda Trumpa. Za boljši uvid v karakteristike Trumpovih volivcev pa poglejmo za začetek specifike Trumpovih volivcev na strankarskih volitvah za republikansko nominacijo.

Če primerjamo poglede Trumpovih volivcev s podporniki ostalih republikanskih kandidatov na strankarskih volitvah vidimo, da so volivci Trumpa slabše ocenjevali muslimane in latinose ter da so bili mnenja, da bi morale ZDA otežiti priseljevanje. Prav tako so menili, da ženske izsiljujejo posebne privilegije in da manjšine zahtevajo preveč državnih podpornih storitev. V anketah so največkrat opredelili svoje osebno finančno stanje in splošno stanje ekonomije kot slabše v primerjavi z letom 2012, ugotavlja študija Voter Study Group.

Statistična analiza Trumpovih volivcev za strankarsko nominacijo skozi prizmo demografije pokaže, da je med Trumpovimi belimi volivci na strankarskih volitvah bilo več tistih brez visokošolske izobrabe, da je njegova podpora bila višja pri starih kot pri mladih, in da glede na dohodkovne skupine državljanov podpora Trumpu pada od skupin z najnižjimi dohodki proti skupinam z višjimi dohodki.

Trumpa so kot kandidata republikanske stranke v največji meri izvolili konzervativni starejši moški, nizko izobraženi, prebivalci manjših mest in republikanci z avtoritarnimi vrednotami. A samo glasovi konzervativcev bi bili premalo za zmago na glavni tekmi, kjer se razširi bazen potencialnih volivcev. Za zmago je potrebno nagovoriti tudi ostale skupine volivcev in s tem ustvariti širšo koalicijo podpornikov. Kdo so bili ti podporniki na glavni tekmi?

Ameriško volilno telo se deli na štiri ideološke skupine. Druga študija raziskovalne skupine Voter Study Group iz leta 2017 navaja, da je bilo med štirimi veliki ideološkimi skupinami volivcev v ZDA leta 2016 največ liberalcev, in sicer 44,6 odstotkov. Volivci iz te skupine so liberalni tako glede ekonomije kot socialno-identitetnih vprašanj. Druga največja skupina so bili populisti, ki so liberalni glede ekonomije in konzervativni glede socialno-identitetnih vprašanj in so predstavljali 28,9 odstotkov opredeljenega volilnega telesa. Konzervativcev, torej tistih, ki so konzervativni tako glede ekonomije kot socialno-identitetnih vprašanj, je bilo 22,7 odstotkov, libertarcev, ki so konzervativni glede ekonomije ter liberalni glede socialno-identitetnih vprašanj, pa je bilo 3,8 odstotkov. Trump je na glavni tekmi prejel glasove večine konzervativnih in populističnih volivcev.

Njegove volivce na glavni tekmi leta 2016 lahko razdelimo v pet skupin. 31 odstotkov njegovih volivcev na glavni tekmi so predstavljali Trdi konzervativci (Staunch Conservatives), ki jih je zaznamovala fiskalna konzervativnost, moralna tradicija, nativistična koncepcija ameriške identitete in zadržan odnos do priseljevanja. 25 odstotkov njegovih volilvcev je bilo Prostotržnikov (Free Marketeers), ki so zagovarjali vitko državo, utemeljeno na fiskalnem konzervativizmu, imeli pa so zmerno liberalne poglede na priseljevanje in raso. Njihov glas za Trumpa naj bi bil glas proti Hillary Clinton. 20 odstotkov njegovih volivcev so predstavljali Ameriški ohranitelji (American preservationists). Bili so ekonomsko progresivni, hkrati pa so bili prepričani, da sta tako politični kot ekonomski sistem nepoštena. Imeli so zadržan odnos do priseljevanja in nativistično ter etnokulturno razumevanje ameriške identitete. 19 odstotkov volivcev Trumpa na glavni tekmi je bilo Anti-elitistov (Anti-elitist). Ta skupina volivcev se opredeluje kot ekonomsko progresivna, verjame v nepoštenost političnega in ekonomskega sistema, z razliko od Ohraniteljev pa imajo bolj zmeren pogled na vprašanja rase, priseljevanja in ameriške identitete. Zadnja skupina so bili Odrinjeni (Disengaged), ki so predstavljali 5 odstotkov Trumpovih končnih glasov. Ta skupina se ni spoznala na politiko, vedeli so le, da se počutijo odrinjene iz demokratičnih institucij in odtujene od političnih elit, prav tako pa so bili skeptični do priseljevanja.

Javno mnenje je bilo na zadnjih predsedniških volitvah v ZDA najbolj razdeljeno pri moralnih vprašanjih in vprašanjih identitete, še ugotavljajo pri Voter Study Group. Glavni politični konflikti v ameriški družbi v času volitev je bil nacionalna identiteta, medtem ko so tradicionalna vprašanja o ekonomiji povzročala manj delitev kot v preteklosti. Največ Trumpovih volivcev je bilo nižje izobraženih belih državljanov delavskega razreda, ki so bodisi ekonomsko ranljivi bodisi imajo močne rasistične in nacionalistične poglede.

Pri izvolitvi Trumpa naj bi šlo za nekakšno kulturno maščevanje belcev za izvolitev temnopoltega predsednika. Študija Inglehart in Norris (2019) kaže, da so kulturnemu uporu botrovali predvsem slabi ekonomski pogoji prebivalstva na "pozabljenih" območjih, za katere so značilni nizki dohodki, visoka brezposlenost in zgodovinska navezanost na službe v proizvodnji. Ekonomske frustracije teh belcev v zvezi z njihovim padajočim socialnim statusom so deloma posledica ekonomske globalizacije, predvsem v smislu selitve globalne proizvodnje na Kitajsko.

Trump si je do zmage precej pomagal tudi sam. S tem, ko je z napovedjo izgradnje zidu na meji z Mehiko v kampanjo vsilil temo priseljevanja, je naredil vprašanje nacionalne identitete bolj pomembno in posledično na svojo stran pridobil tudi 27 odstotkov populistov, ki so leta 2012 volili za Obamo. 59 odstotkov jih je volilo za Clintonovo, 14 odstotkov pa jih ni glasovalo. Uspel je dobiti tudi nekaj levih populističnih volivcev, ki so bili razočarani nad načinom poraza Bernieja Sandersa in so v jezi do politične elite glasovali za Trumpa.

Posebej zanimivo skupino pa predstavljajo Odrinjeni. Zahteven politični jezik in politična korektnost sta jim je namreč onemogočila sodelovanje pri javnih zadevah. Ko prevladujoč politični diskurz institucij postane prezahteven za določene skupine državljanov, ki bi sicer želeli participirati, a zaradi slabih komunikacijskih veščin tega ne zmorejo, v družbi nastanejo pogoji za nastanek uporniške subjektivitete njenih članov.

Trump je izkoristil in podžgal ta uporniški sentiment kulturno zatiranih s tem, da se jim je približal po ideologiji in diskurzu – govoril je "prepovedane" stvari, kot bi jih želeli tudi ti ljudje sami, s čimer je postal zanje nekakšen heroj in odrešenik. Všečen jim je bil, ker je govoril v preprostem jeziku stvari, ki so se skladale z njihovim pogledom na svet. Pa tistim, ki so jih zatirajo, je tudi povedal v obraz, kar jim gre. Posledično pa je uspel na volitve mobilizirati državljane, ki se volitev sicer ne udeležujejo.

Ameriški elektorat pa ima še eno specifiko. Za vedno več volivcev na predsedniških volitvah v ZDA je značilno, da odločitev o tem, komu, če sploh komu, bodo namenili glas, sprejmejo tekom kampanje ali celo na dan volitev. Več kot 30 odstotkov volilnega telesa lahko volilna kampanja prevesi v levo ali desno. Polovica od teh se glede svoje izbire na volitvah odloči v zadnjih dveh tednih kampanje, 5 odstotkov vseh volivcev pa celo na dan volitev. Takšnih volivcev je danes v ZDA več kot kadarkoli prej, zato so tudi rezultati volitev vedno bolj nepredvidljivi.

Po trenutnih javnomnenjskih raziskavah Joe Biden občutno vodi pred Trumpom, v povprečju za 8,5 odstotke točke. Javnomnenjske ankete se leta 2016 sicer niso izkazale za zanesljive in tudi v tem trenutku je preuranjeno z zanesljivostjo govoriti o končnem rezultatu, saj se bo med kampanjo zgodilo še mnogo dogodkov, ki bodo tako ali drugače vplivali na odločitve volivcev. Dejstvo pa je, da se na letošnjih volitvah v primerjavi z volitvami 2016 obeta višja volilna udeležba mladih in temnopoltih volivcev, torej dveh skupin, ki obstoječemu predsedniku nista najbolj naklonjeni. 

Če bo šlo vse po načrtih – in zaradi koronakrize ni nujno, da bo – potem bodo državljani ZDA 3. novembra letos glasovali o kandidatih za svojega 46. predsednika. Trumpova vulgarna retorika je od zadnjih volitev izgubila del svojega čara, prav tako je zbledel efekt všečne novitete, ki jo je Trump kot politik predstavljal, ali pa se je ta noviteta v praksi izkazala za nekaj nezaželjenega. Elektorat v ZDA se je v tem obdobju močno polariziral predvsem pri vprašanju podpore Trumpu, Biden pa nekako ne predstavlja zares zaželjene alternative, kvečjemu sprejemljivo. Razliko v prid enemu ali drugemu kandidatu bodo naredili tisti (neprepričani) volivci, ki se bodo odločali tekom volilne kampanje, ali sploh iti na volitve in komu nameniti svoj glas. Njihovo težko izbiro lahko najboljše opišemo kot izbiro med strelom v koleno in strelom v glavo.