Zdi se, da v največji protiizraelski organizaciji na Bližnjem vzhodu vlada popoln kaos. Proiranski Hezbolah, ki se sicer ponaša s številnimi uspehi v svoji več kot 40 let trajajoči borbi proti judovski državi in ima v svojih vrstah več deset tisoč dobro izurjenih borcev, je v le nekaj dneh zelo verjetno izgubil svoj celoten poveljniški kader. Sposobnost organizacije, da se učinkovito odzove na precej potencialno izraelsko invazijo južnega Libanona, pa je sedaj pod velikim vprašajem. Izrael je sicer že leta 1992 uspel eliminirati vodstvo Hezbolaha, vendar se je takrat organizacija, prav pod Nasralo, znova vzpostavila.
Izrael je očitno z obsežno obveščevalno operacijo uspel locirati pomembne ljudi v verigi Hezbolahovega poveljstva. Najprej so mnogim v roki eksplodirale različne mobilne naprave, nato so se začeli obsežni letalski napadi, ki so bili usmerjeni k uničevanju vojaških skladišč, raketnih lanserjev in poveljniške strukture. V teh napadih je doslej tudi umrlo še precej več civilistov. V zadnjih desetih dneh več kot 1000.
Hezbolah je doslej potrdil smrt desetih višjih poveljnikov, vključno z vodjo Hasanom Nasralo. Povsem verjetno je petkov napad povzročil veliko komunikacijsko zmedo v organizaciji, ki ne more slediti lastnim izgubam, ocenjuje The New York Times.
V ZDA naj bi vedeli, kaj načrtuje Izrael
ZDA, ki sicer pozdravljajo likvidacijo vodje Hezbolaha, so od samega začetka trdile, da niso bile obveščene o Izraelskih namerah, čeprav se je premier Benjamin Netanjahu v času napada na bunker v Bejrutu nahajal v New Yorku, od koder je tudi odobril napad. Po poročanju ABC News, je Izrael v trenutkih pred napadom ZDA obvestil, kaj namerava storiti, to pa naj bi ujezilo ameriškega obrambnega ministra Raya Austina.
Vodja Pentagona naj bi bil mnenja, da bi napad na Nasrala bil zelo tvegan in bi verjetno močno povečal napetosti v regiji. Austin se boji širše vojne, na katero pa ZDA v tem trenutku niso povsem pripravljene, še piše ABC.
Medtem CNN poroča, da ZDA "vidijo znake", da se Izrael pripravlja na kopensko invazijo južnega Libanona. Po besedah neimenovanega visokega predstavnika v administraciji, datum operacije še ni znan. "Naša ocena temelji na podatkih, da je Izrael pričel z mobilizacijo vojakov in čiščenjem območij, iz katerih bi lahko sprožil kopensko ofenzivo," je dejal.
Kdo bo tvegal glavo in prevzel Hezbolah?
Če želi ostati pri življenju, mora Hezbolah čim hitreje znova vzpostaviti poveljniško strukturo in imenovati novo vodstvo. Nekateri viri so poročali, da je domnevno novoimenovani voditelj Hasan Kalil Jasin, sicer vodja obveščevalne službe Hezbolaha, na položaju preživel le nekaj ur, preden je bil tudi on ubit v izraelskih napadih. Potrditve, da je Jasin res nasledil Nasrala ni, je pa zagotovo tudi njegova smrt velika izguba za organizacijo.
The New York Times poroča, da naj bi Hasana Nasrala v resnici nasledil njegov bratranec Hašim Safi al Din. Zanj je bil v zadnjih nekaj mesecih večkrat slišati, da je bil ubit, vendar je, kot kaže, preživel petkov napad na poveljniški center Hezbolaha.
Kdo je Hašim Safi al Din? Libanonski šiitski klerik in vodja izvršnega sveta Hezbolaha je rojen leta 1964. Združene države so ga razglasile za posebnega svetovnega terorista in je v času Nasralovega vodstva veljal za "številko dve" v Hezbolahu. Kot vodja izvršnega sveta bdi nad Hezbolahovim političnim, družbenim in izobraževalnim udejstvovanjem.
V Iranu, kjer organizacijo predstavlja njegov brat Abdalah, naj bi ga že leta 2006 določili za naslednika Nasrala. Velja za enega od šestih klerikov, ki so člani verskega sveta Hezbolaha. Leta 2010 je bil imenovan za poveljnika Hezbolaha v južnem Libanonu. Sedem let pozneje so ga za terorista označili v ZDA, sankcije proti njemu pa so sprejele tudi nekatere arabske države, ki so sicer v dobrih odnosih z Izraelom – Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn. Safijeden po navedbah virov velja za bolj militantnega in skrajnega od svojega predhodnika, imel naj bi tudi večje zaupanje Irana.
