"Ruski napadi na civilno infrastrukturo, zlasti električno, so vojni zločin. Če odrežete moške, ženske in otroke od vode, elektrike in ogrevanja pred prihajajočo zimo, so to dejanja čistega terorja. In temu moramo tako reči," Ursula von der Leyen v evropskem parlamentu, 19. oktobra 2022.
Le leto dni kasneje so svet pretresli prizori z Bližnjega vzhoda. V soboto zgodaj zjutraj, 7. oktobra, je iz Gaze palestinsko gibanje Hamas – ki ga EU prepoznava kot teroristično organizacijo, Združeni narodi pa ne – sprožilo obsežen napad na jug Izraela s praktično vsemi razpoložljivimi sredstvi in presenetilo izraelske varnostne sile, ki so zadolžene za nadzor 365 kvadratnih kilometrov velike enklave ob Sredozemskem morju, v kateri živi več kot dva milijona ljudi.
V napadu Hamasa je bilo ubitih veliko število izraelskih civilistov, vojakov in policistov. Več je bilo tudi ugrabljenih, natančno število vseh žrtev, ki jih je tokrat povzročilo gibanje, še vedno ni znano.
Izraelski odziv je bil neusmiljen. Tako v izjavah za javnost kot tudi v praksi. Premier Benjamin Netanyahu je dejal, da bodo ubili vsakega pripadnika Hamasa in uničili Gazo, kot jo poznamo. Ostal bo samo "zapuščen otok", je dejal. Obrambni minister Joav Galant pa je bil 9. oktobra pri napovedih zelo ekspliciten: "Brez hrane, brez elektrike, brez goriva, brez vode. Borimo se proti človeškim živalim." In ni ostalo samo pri grožnjah.
Izrael je sprožil obsežno bombardiranje gosto poseljene enklave, ki jo nekateri primerjajo z varšavskim getom. Bombe in drugi izstrelki iz izraelskih letal in helikopterjev že peti dan dežujejo po Gazi, kjer padajo stolpnice in se kopičijo ruševine, pod katerimi je umrlo že več sto civilistov in tudi pripadnikov Hamasa. Kmalu po napovedi Galanta je bila Gaza odrezana od elektrike, vode in druge življenjsko pomembne oskrbe.
Gre torej tudi v tem primeru za vojni zločin in teror? Ima napadena država pravico za izvajanje vojnih zločinov? Tokrat predsednica komisije podpira uničevanje kritične infrastrukture ali pa vsaj miži na obe očesi? Vprašanja smo naslovili na pisarno predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je sicer dan po napadu Hamasa zapisala, da "obseg in brutalnost Hamasovega terorja jemlje dah" ter da v EU "trdno stojijo ob Izraelu in njegovih ljudeh".
Tudi po izjavah in udejanjanju groženj o izklopu elektrike, vode in ukinitvi dobave hrane predsednica komisije "polno podpira pravico Izraela do samoobrambe". Njenih pozivov k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava s strani izraelske vojske ni zaslediti, čeprav so posledice bombardiranja kritične infrastrukture in stanovanjskih kompleksov v Gazi očitne.
K upoštevanju mednarodnega prava v času spopadov so sicer pozvali v Združenih narodih in številnih mednarodnih organizacijah.
Solidaren tudi Nato, ki pa poziva k sorazmernosti odziva
Članice Nata so na zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju danes izrazile solidarnost z Izraelom. Tudi v severnoatlantskem zavezništvu podarjajo pravico Izraela do obrambe, a dodajajo, da naj bo ta sorazmerna. Pozvali so tudi k zaščiti civilistov. Generalni sekreter Nata Jens Stoltenberg je dejal, da "Izrael ni osamljen" in ministru Galantu obljubil pomoč. Izraelski obrambni minister je na to v nagovoru ministrom dejal, da je Izrael enoten.
V zavezništvu, vsaj za javnost, niso bili natančni, kaj v tem primeru smatrajo kot sorazmeren odziv. Prav tako nihče izmed vodilnih ni izpostavil posledic blokade in bombardiranja kritične infrastrukture za civilno prebivalstvo. Pri tem je bil Nato sicer zelo dosleden lani jeseni, ko se je Rusija odločila še dodatno otežiti življenje Ukrajincem in poskušala onesposobiti njihov električni sistem. Tudi v Natu so to označili za vojni zločin in teroriziranje prebivalstva.
Rusija se je takrat zagovarjala s kazanjem prsta na ameriške vojne, predvsem pa na leto 1999, ko je Nato napadel energetski sistem takratne Zvezne republike Jugoslavije, zaradi česar je brez elektrike in vode v nekem obdobju ostalo 70 odstotkov njenih prebivalcev, tiskovni predstavnik Nata Jamie Shea pa je 25. maja 1999 na tiskovni konferenci dejal: "Če predsednik Milošević želi, da bo njegovo prebivalstvo imelo vodo in elektriko, je vse, kar mora storiti, sprejeti pet Natovih pogojev in posredovanje bo zaustavljeno. Dokler pa tega ne stori, bomo napade na cilje, ki zagotavljajo elektriko njegovim oboroženim silam, nadaljevali. Če ima to posledice za civilno prebivalstvo, je to njegov problem."
"Kako se Izrael odzove na Hamasov napad, je pomembno," pa je danes ob obisku v Tel Avivu dejal ameriški zunanji minister Anthony Blinken. V mislih naj bi imel napade na civiliste, vendar pa tudi on tega ni naravnost omenil.
Bolj neposreden je bil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Pozval je k spoštovanju mednarodnega prava, ki ščiti civiliste, in poudaril, da je treba humanitarni pomoči dovoliti dostop v enklavo. "Ključni življenjsko pomembni oskrbi – vključno z gorivom, hrano in vodo – je treba dovoliti v Gazo. Zdaj potrebujemo hiter in neoviran humanitarni dostop," je dejal. V napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 11 sodelavcev Združenih narodov, pa tudi 30 dijakov šole, ki jo Združeni narodi vodijo v enklavi.
