Tokajev: V Kazahstanu vzpostavljen red, protesti zamajali trg kriptovalut

"Sile pregona trdo delajo. Ustavni red je v glavnem obnovljen v vseh regijah," je sporočil  Kasim Džomart Tokajev. Dodal je, da se bodo varnostne operacije nadaljevale "do popolnega uničenja skrajnežev". Kot je še dejal, so teroristi povzročili škodo na zasebni lastnini. Potrdil je tudi, da so v državo prispele mirovne sile Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti pod vodstvom Rusije. Kot je zagotovil, bodo v državi ostale omejen čas in bodo zagotavljale varovanje strateških objektov.

Pozneje je v televizijskem nagovoru zatrdil, da se ne bo pogajal s protestniki. Dodal je, da je dal pooblastilo varnostnim silam, da streljajo brez opozorila. "V tujini pozivajo obe strani k pogajanjem za mirno rešitev. Kakšne neumnosti. Kakšna so lahko pogajanja s kriminalci, z morilci? Imamo opravka z oboroženimi in izurjenimi razbojniki, (...) zato jih je treba uničiti. To bo kmalu."

Mesto Almaty, kjer so potekali množični protesti, je po njegovih besedah napadlo 20.000 razbojnikov, ki so imeli "izdelan načrt za napad, koordinacijo akcij in so bili v visoki bojni pripravljenosti".

Tokajev se je v televizijskem nagovoru za podporo zahvalil voditeljem Rusije, Kitajske in Turčije, posebej pa je izpostavil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker je poslal ruske vojake na pomoč pri zadušitvi nemirov.

Kazahstansko notranje ministrstvo je pred tem po poročanju državne televizije Kabar 24, ki se sklicuje na vire na ministrstvu in ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, navedlo, da je bilo med nemiri ubitih 26 protestnikov, več kot 3000 ljudi so aretirali. Oblasti so jih označile za "oborožene zločince", in dodale, da je bilo še 18 ljudi poškodovanih. Notranje ministrstvo je po poročanju britanskega BBC tudi sporočilo, da je zaradi nasilja v državi umrlo 18 pripadnikov varnostnih sil, 748 jih je bilo poškodovanih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v zadnjih dneh po telefonu večkrat govoril s kazahstanskim predsednikom Kasim-Žomartom Tokajevom, so sporočili iz Kremlja. 

"Govorila sta o razmerah v Kazahstanu in skupnih aktivnostih v okviru mandata Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) za boj proti mednarodnemu terorizmu ter zagotavljanje reda in varnosti Kazahstancev," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski predsednik je o razmerah v tej srednjeazijski državi opravil tudi več pogovorov z voditelji držav članic CSTO, med drugim z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom.

Trojica voditeljev se je strinjala, da je "ena glavnih nalog mirovnih sil CSTO, ki so bile napotene v Kazahstan, preprečiti prihod nezakonitih oboroženih skupin iz tujine v državo", so sporočili iz Lukašenkovega urada.

CSTO je na prošnjo kazahstanskega predsednika v Kazahstan poslala okoli 2500 vojakov, med katerimi so pripadniki vojsk Rusije, Belorusije, Kirgizistana, Armenije in Tadžikistana.

Protesti v Kazahstanu zamajali trg kriptovalut

Protesti v Kazahstanu so v teh dneh zamajali tudi trg kriptovalut. Država je namreč lani po podatkih cambriškega centra za alternativne finance postala drugo največje svetovno središče za rudarjenje bitcoina, sredina prekinitev internetnih povezav v državi pa je v kombinaciji z objavo povzetkov odbora Feda vrednost kriptovalut pahnila v rdeče.

Največja država za rudarjenje bitcoinov ostajajo ZDA, po lanski omejitvi aktivnosti na Kitajskem pa se je na drugo mesto po podatkih cambriškega centra za alternativne finance zavihtel Kazahstan. Avgusta lani je po poročanju agencije Reuters ta država prispevala 18 odstotkov svetovne zmogljivosti rudarjenja. Še aprila, pred kitajsko omejitvijo, je bila ta številka pri osmih odstotkih.

Ob sredini objavi povzetkov z zadnjega obora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki kažejo na pripravljenost banke na hitrejše zviševanje obrestnih mer, je vrednost bitcoina padla. Danes popoldne je na borzi Bitstamp vreden okoli 36.500 dolarjev, še pred dnevi je bil več kot 40.000 dolarjev. V začetku decembra lani je bil pri rekordnih 68.000 dolarjev.

Nato za končanje nasilja v Kazahstanu

Nato in njegove zaveznice pozorno spremljajo razmere v Kazahstanu, je v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg in ob tem izrazil zaskrbljenost spričo dogajanja v državi, ki jo pretresajo nasilni protesti. Pomembno je, da se nasilje konča in da se spoštuje človekove pravice, je poudaril.

"Smo zaskrbljeni (...) Pomembno je, da se nasilje konča in da se spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mirnih demonstracij in svobode izražanja," je dejal Stoltenberg na novinarski konferenci po koncu izrednega zasedanja zunanjih ministrov Nata, posvečenem krepitvi ruske vojaške navzočnosti ob meji z Ukrajino.

Stoltenberg pri tem ni želel ugibati o krizi v Kazahstanu in morebitnih načrtih Rusije glede Ukrajine. "Ne želim ugibati o krizi v Kazahstanu in strategiji Rusije. Naše sporočilo je, da se konča nasilje in da se spoštujejo pravice."

Kitajska podprla odločno ukrepanje proti protestnikom 

Kitajski predsednik Ši Džiping je danes podprl oster odziv kazahstanske vlade na nedavne proteste v Kazahstanu, ki so zahtevali več smrtnih žrtev. V sporočilu kazahstanskemu predsedniku Kasimu Žomartu Tokajevu je Ši izpostavil, da je slednji ravnal zelo odgovorno.

"Odločno ste ukrepali v kritičnih trenutkih in hitro umirili razmere, s čimer ste kot politik izkazali svojo odgovornost in občutek dolžnosti ter da ste zelo odgovorni do svoje države in svojih ljudi," je še menil kitajski predsednik. 

Odzvali so se tudi v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), kjer so izrazili upanje, da bodo razmere v Kazahstanu kmalu stabilne ter bosta ponovno vzpostavljena red in mir ter javna varnost. Generalni sekretar SCO, general Žang Ming je v izjavi za javnost, ki jo je povzela ruska tiskovna agencija Tass, še zapisal, da je ohranitev notranje stabilnosti in družbene harmonije v Kazahstanu, ki je član SCO, eden od ključnih dejavnikov miru in varnosti v regiji.

Spomnimo. Kazahstan, ki je dolgo veljal za eno najstabilnejših nekdanjih srednjeazijskih sovjetskih republik, se je zaradi večdnevnih protestov znašel v največji krizi v zadnjih desetletjih. Povod za proteste, ki so izbruhnili konec minulega tedna, je bilo občutno povišanje cen goriva v z nafto in plinom bogati državi z več kot 18 milijoni prebivalcev. Protesti so se nato deloma sprevrgli v nasilne, protivladne proteste s smrtnimi žrtvami in poškodovanimi.