Tisoče zgodb, vse z istim začetkom in koncem. Migrante pod pretvezo zvabijo na delo v Katar, z obljubami, da bo delo dobro plačano, da bodo pogoji urejeni, da bodo imeli boljše življenje. Ljudje, ki živijo v slabih pogojih v svojih domačih državah, živijo za tako priložnost. Zato ni nič čudnega, da jo zgrabijo z obema rokama, ko se jim ta ponudi. In medtem ko je Messi pisal zgodovino, so mladi fantje skrbeli za čistočo nakupovalnih središč, da ne bodo turisti videli umazanije, ki je še kako del države.
Migranti iz Bangladeša, Indije, Nepala, Ugande in Gane so delali na gradbiščih ter urejali okoliške vrtove in športne objekte. Nekateri so bili podvrženi prisilnemu delu, niso mogli zamenjati službe, države in pogosto več mesecev čakali na plačilo. Medtem pa naj bi FIFA in njeni sponzorji ustvarjali neverjetno velike finančne dobičke.
Eden od takšnih primerov sta dva mlada Ganca, ki delata kot čistilca v enem izmed razkošnih nakupovalnih središč, poroča Guardian. Tukaj sta že tretji mesec, plačali pa jima niso niti evra.
"Rekli so nam, da bodo plačali ta mesec, vendar so nam to rekli tudi prejšnji mesec," pravi eden. "Jaz nimam denarja. Sploh nisem srečen. Ljudje ti, preden prideš sem, rečejo, da je bolje in da s trdim delom dobiš vse, kar želiš. Ampak ni tako."
Med prvenstvom so imeli specifična navodila. Delodajalci jih denimo niso premikali z delovišča v domove kar ob vsaki uri, temveč ob urah, ko ni turistov na cesti, da jih ne bi imeli priložnosti videti. Njihova delovna mesta so praktično taborišča, poroča Guardian, temna, zatemnjena, siva in popolnoma neprimerna za delo. "Če pred prihodom nisi dovolj močen in žilav, se tega hitro priučiš," pove eden od delavcev.
"Moč potrebujete," je dejal delavec iz Ugande. "Na koncu je to le velik zapor, kjer delamo. Nihče ne bi bil tukaj, če bi imeli drugo možnost. To je sodobno suženjstvo." Ugandčan je pojasnil, da to delo ni prav za vsakega. Delavce je na rob smrti spravila kombinacija dolgih delovnih ur, nizkega plačila, nehigienskih življenjskih razmer in daljše odsotnosti od družine. "Eden od delavcev je bil tako travmatiziran, da je bila edina možnost, da ga pošljejo domov. Ko je prišel v Katar, je bil v redu, a potem se je spremenil. Tega ne zdrži vsak," je dejal.
Ugandčan je pojasnil, da je pred prvenstvom delal približno 12 ur na dan, kasneje tudi po 14 ur na dan, brez dodatnega plačila. Med prvenstvom so se sicer stvari spremenile na bolje, delal je po 8 ur na dan. To se je ogromno poznalo na njegovem življenjskem slogu in duševnem stanju. "Bomo videli, ali bo tako tudi v bodoče. Prepričan sem, da se bodo stvari spremenile zaradi svetovnega prvenstva, a ne v pozitivnem smislu. Verjetno se bodo vrnile nazaj na isto. Obdobje 29 dni ne more spremeniti zadnjih pet ali deset let," je dejal.
Po njegovih besedah, ki jih povzema Guardian, so bili tisti, ki so se pritožili, odpuščeni. "Nič ne moreš proti našim šefom. Lahko samo vstaneš in se spraviš nazaj delat."
Nekateri radi delijo svoje izkušnje, drugi so bolj previdni in nikomur ne zaupajo. Vendar je zato še toliko pomembnejše, da se ozaveščanje o delovnih pogojih katarskih delavcev ne konča nikoli, piše Guardian. Če pozornost le za trenutek preusmerimo iz bleščečega nogometnega karnevala, bomo videli realnost, ki je veliko bolj temačna in težka. Eden od delavcev je razložil svoje bivalne pogoje. Skupaj z osmimi rojaki živi v stanovanju z majhnim skupnim prostorom in tremi spalnicami. V sobah so pogradi in to je po standardih delodajalca povsem udobno bivališče. Zaradi slabih higienskih pogojev, ki pustošijo po nastanitvah, so delavci podvrženi tudi mnogim boleznim.
"Pomembno je, da nas ne pozabite," je dejal eden od delavcev. "Ko ljudje spoznajo, skozi kaj gremo, nam morda lahko pomagajo. Lahko nam pomagajo organizacija WHO in ZN, toda zame je najtežje zaradi plače." Delavec je čistilec v nakupovalnem središču, kjer zasluži približno 257 evrov na mesec, kar komaj zadostuje za preživetje.
Katar je sicer poostril delovne pogoje ter povišal plače, vendar se delodajalci požvižgajo na to. "Ne moti me Katar kot država, moti me, da delodajalci delajo slabe stvari, vlada pa tega sploh ne ve," je pojasnil delavec. "Ne plačajo nas ali pa slabo ravnajo z nami." Delavci načeloma lahko ministrstvu za delu prijavijo zlorabe, kot je zamujanje plač. A ko so delodajalci izvedeli, da jih je eden od delavcev prijavil, so ga odpustili. Zato se zdaj vsi drugi bojijo izgubiti službe in ne prijavijo zlorab na delovnem mestu.
Pojavlja se vprašanje, ali gre za rasizem do afriških delavcev, navaja Guardian. Tudi delavci povedo, da se zunaj službe ne družijo s svojimi azijskimi kolegi, čeprav so sosedi, in da mislijo, da jih domačini gledajo malo drugače. "Katarci nas obravnavajo, kot da nismo ljudje," je dejal delavec.
Katar, ki se je tako ponosno hvalil z uspehom prvenstva, je uprizoril pravo predstavo, namenjeno vsem nam, razen nizko plačanim migrantom, ki za zaprtimi vrati delovnih taborišč trpijo zato, da bi zadovoljili želje tistih, ki jih ne zanima dobrobit drugih.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.