Vadim Krasikov je trenutno zaprt v Nemčiji, kjer prestaja zaporno kazen zaradi umora čečenskega disidenta Zemlikana Kangošvilija. Nekdanji čečenski poveljnik je bil umorjen leta 2019 v parku Tiergarten sredi belega dne. Krasikov se je Kangošviliju približal s hrbta na kolesu in ga najprej ustrelil v hrbet, nato sestopil s kolesa in ga še dvakrat ustrelil v glavo.
Kangošvili se je nahajal na seznamu teroristov v Rusiji, kjer naj bi bil odgovoren oz. soudeležen v vsaj dveh pokolih civilistov in policistov – napada v Ingušetiji junija 2004, kjer je umrlo 88 policistov in civilistov, ter bombnega napada na moskovski podzemni železnici, kjer je umrlo 10 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih.
Nemški varnostni organi so Krasikova izsledili, ga postavili pred sodišče in obsodili za umor. Kot so dodali v sodbi, gre za brutalno sporočilo Rusije vsem sovražnikom, ki se nahajajo v tujini, tudi na zahodu.
Po poročanju časnika The Wall Street Jorunal, ki se sklicuje na nekdanjega evropskega uradnika z viri v vrhu Kremlja, je ruski predsednik Vladimir Putin leta 2021 naročil svetovalcu za nacionalno varnost Nikolaju Patruševu, naj razišče možnosti za izmenjavo Krasikova. To naj bi dokazovalo, kako pomemben je Krasikov za ruskega voditelja.
Po besedah zahodnih uradnikov je Moskva od takrat večkrat izpostavila primer Krasikova v pogajanjih o zamenjavi zapornikov. Uradniki so dejali, da je Krasikov osrednjega pomena pri prizadevanjih ZDA za izpustitev ljudi, ki jih je zaprla Rusija, med katerimi sta verjetno veteran ameriških marincev Paul Whelan in novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich. Gershkovich, 31-letni državljan ZDA, je bil 29. marca pridržan s strani FSB med poročanjem iz Rusije. Aretacijo so ruski organi izvedli zaradi domnevnega vohunjenja, kar Gershkovich, The Wall Street Journal in ameriški uradniki zanikajo.
Visoki zahodni uradnik, ki sodeluje v "trgovini z zaporniki", je za časnik povedal, da Putina zanima le Krasikov. Ruski predsednik je sicer večkrat izrazil zahtevo za vrnitev agentov, aretiranih med tajnimi operacijami v tujini. Leta 2004 se je zahvalil katarskemu emirju za vrnitev dveh moških, ki sta bila tam obsojena zaradi podstavljanja avtomobilske bombe, ki je ubila enega od pobeglih vodij čečenskih upornikov. Rusija je zanikala odgovornost za umor.
Kangošvili, čečenski upornik in gruzijski državljan, je leta 2016 pobegnil iz Gruzije v Nemčijo. Zaprosil je za azil in nemškim organom povedal, da so ga ruski operativci večkrat poskušali ubiti. Nemčija je njegovo prošnjo za azil zavrnila, a je tako kot drugi begunci ostal v državi. Nahajal se je na seznamu 19 iskanih teroristov, Moskva ga je leta 2012 delila z drugimi državami, vključno z Nemčijo. Rusija se je pogosto pritoževala, da zahod njenih zahtev po izročitvi ni jemal resno. Posledično so se začeli lotevati prakse umorov na tujem, ki jih je Putin uzakonil leta 2006, navaja The Wall Street Journal. Do leta 2019 je bilo pet od 19 ljudi na seznamu teroristov ubitih ali pa so storili samomor.
V pogajalskih krogih naj bi se omenjala zamenjava zaprtih ruskih državljanov na zahodu za zahodne državljane, pridržane v Rusiji, ter prav tako zaprte disidente. Med temi se v zadnjem času vse bolj glasno omenja Aleksej Navalni.
Ameriški predsednik Joe Biden je julija dejal, da misli resno glede izmenjave ruskih ujetnikov za Gershkovicha. Pri tem pa ni navedel podrobnosti. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je aprila dejal, da bo Rusija o zamenjavi razmišljala šele po razsodbi v primeru Gershkovich. V Berlinu sicer možnosti zamenjave zaenkrat še ne komentirajo. Pri tem bi lahko nastalo nekaj ovir, saj so pravni svetovalci nemške vlade izdali mnenje, v katerem so zapisali, da obsojen morilec ne more biti del izmenjave zapornikov.
Kakršni koli pogovori, ki bi vključevali Krasikova, bi bili glede na resnost njegovega zločina občutljivi in nepredvidljivi, so dejali zahodni uradniki. Nemško sodišče je odločilo, da je umor neposredno naročila ruska država.
Preiskovalcem razkril lažno identiteto
Nemški preiskovalci so imeli težko nalogo pri razkrivanju morilčeve identitete, saj jim je ta najprej povedal, da mu je ime Vadim Sokolov in da je v Nemčijo prišel kot turist, ki je v Berlinu obiskal ljubimko, sicer poročeno žensko. Tudi rusko veleposlaništvo je potrdilo njegovo lažno identiteto.
Njegovo identiteto so preiskovalci razkrili šele s pomočjo kijevske policije in preiskovalne platforme Bellingcat. Pri tem so tožilci ugotovili, da gre za veterana ruskih tajnih služb, ki je operiral pod okriljem oddelka Vimpel znotraj FSB. Krasikov je obtožbe zanikal, sodišče pa ga je decembra 2021 spoznalo za krivega izvajanja državnega trerorizma in ga obsodilo na doživljenjsko zaporno kazen.
Rusko zunanje ministrstvo je trdilo, da je bila sodba politično motivirana in da so obtožbe o vpletenosti Moskve plod spletk zahodnih tajnih služb.
"Putinov morilec", kot ga je poimenoval nemški tisk, je bil rojen v vasi Kenestobe v Kazahstanu. Služboval je v sovjetski vojski med afganistansko vojno. Kasneje se je pridružil elitnim enotam ruskega notranjega ministrstva in FSB. Krasikov se je poročil dvakrat, v drugo z Ukrajinko Katerino Krasikovo iz Harkova. Fotografije z njune poroke leta 2010 v Moskvi razkrivajo, da so bili na banketu prisotni tudi člani FSB. Živela sta v prestižnem moskovskem stanovanju, Krasikova pa naj bi sorodnikom povedala, da njen mož mesečno zasluži okrog 10.000 evrov.
Krasikov je rad nosil dizajnerska oblačila in preživljal počitnice v Sredozemlju. Prav tako naj bi imel zajeten vozni park z avtomobili znamke Porsche in BMW. Osebno naj bi se tudi srečal s Putinom, ki ga je na vojaškem vadbišču domnevno pohvalil zaradi dobrega streljanja.
Umor Kangošvilija pa naj ne bi bil edini, ki ga je izvedel po naročilu oblasti. Posnetki iz varnostnih kamer, ki so jih prejeli nemški tožilci, naj bi razkrivali, kako je Krasikov umoril ruskega poslovneža leta 2013 v Moskvi. Albert Nazranov je bil prav tako pokončan s strani neindentificiranega napadalca na kolesu s streli v hrbet in glavo. Ruska policija je takrat izdala Interpolovo tiralico za Vadima Krasikova, a jo je kasneje umaknila. Verjetno po tem, ko je ugotovila, da dela za varnostno službo.
Krasikova in njuni otroci so se leta 2019 preselili na Krim, kjer naj bi bili pod budno zaščito in nadzorom FSB.
Če bo dogovor med državami sklenjen, bo to druga večja izmenjava zapornikov v zadnjem času. Konec lanskega leta so ruske in ameriške oblasti dosegle dogovor o izmenjavi zapornikov. V ZDA se je vrnila košarkarska zvezdnica Brittney Griner, ki so jo v Moskvi aretirali zaradi posedovanja marihuane, v Moskvo pa se je vrnil ruski trgovec z orožjem Viktor Bout, ki je v ameriških zaporih preživel 12 let.
