Karel III. v prvem nagovoru: 'Moja ljubljena mati je bila vzor meni in vsej družini'

Ob 18. uri (19. po našem času) je Karel III. prvič nagovoril svoje ljudstvo. "Moja ljubljena mati je bila vzor meni in vsej družini. Dolžni smo ji veliko – za ljubezen, pozornost, vodstvo, razumevanje in vzor." 

V prvem delu, kjer se je poklonil svoji materi, je povedal tudi, da je bila dobra kraljica in da njeno slovo močno obžalujejo tako na Otoku kot na območjih Commonwealtha in po vsem svetu. "Leta 1947, na svoj 21. rojstni dan, je Commonwealthu obljubila, da bo svoje življenje – naj bo kratko ali dolgo – posvetila služenju svojemu ljudstvu." Ob tem je dejal, da je v času svojega življenja dokazala, da to ni bila le obljuba, ampak da je bila slednjemu globoko osebno predana.  

"Vem, da njena smrt mnogim med vami prinaša veliko žalost. In ta občutek neizmerne izgube delim z vami vsemi," je nadaljeval in izpostavil, da morajo njihove vrednote kljub spremembam v času ostati enake. "Vzgojen sem bil, da cenim občutek dolžnosti do drugih in da v največji možni meri spoštujem tradicije, svoboščine in odgovornosti naše edinstvene zgodovine in države."

V drugi polovici govora je svojemu ljudstvu obljubil, da jim bo služil s spoštovanjem, zvestobo in ljubeznijo, kot to počne že vse življenje. "Zavedam se, da se bo moje življenje s prevzetjem novih odgovornosti spremenilo," je povedal in dodal, da bo zato svojim dobrodelnim projektom namenil nekoliko manj časa. Ob tem računa na pomoč svoje žene Camille, ki je "v znak priznanja za svojo zvesto javno 17-letno službo" prejela naziv kraljice soproge. 

Dodal je še, da je izjemno ponosen na svojo novo vlogo. Po tem je dejal, da svoje stare nazive, princ Walesa, s ponosom in veseljem predaja v roke sina Williama in njegove žene Kate. V svojem govoru se je spomnil tudi sina Harryja in njegove žene Meghan ter jima zaželel vse dobro. 

Na koncu se je svojim ljudem še zahvalil za vse izraze sožalja in ljubezni ter se znova poklonil Elizabeti. "Moja ljubljena mati, medtem ko začenjaš svojo zadnjo pot in se pridružuješ predragemu očetu – hvala, hvala za tvojo ljubezen in predanost do naše družine skozi vsa ta leta. Naj ti ob počitku pojejo angeli." Po koncu govora je pred palačo zadonel močan aplavz. 

Ob isti uri se je v cerkvi svetega Pavla začela spominska slovesnost za kraljico, ki so se je udeležili tudi drugi visoki ministri. Tam so prvič zapeli tudi prvo uradno izvedbo pesmi 'Bog obvaruj kralja' (God save the King).

Svoji materi se je poklonila tudi princesa Ana. Z medijsko hišo BBC je delila svoje spomine ne otroštvo in povedala, da je kraljica najbolj uživala v času počitnic, saj so jih preživljali na podeželju s psi, konji in stran od oči javnosti. 

Kralj Karel III. je s kraljico soprogo Camillo okoli tretje ure popoldan po našem času prispel v London. Najprej se je odpravil v Buckinghamsko palačo, kjer je prvič pozdravil svoj narod. Ljudje so ga lepo sprejeli, z njimi se je rokoval, medtem pa je sprejemal šopke rož.  Obiskovalci so zapeli tudi državno himno, ki se sedaj imenuje 'Bog obvaruj kralja' (in ne več bog obvaruj kraljico). V palači se je že srečal s premierko Liz Truss ter drugimi člani parlamenta. 

Med prvim izmed njunih tedenskih srečanj s Trussovo sta se novi kralj in nova premierka najprej uradno rokovala, nato pa je povedal, da se je smrti svoje matere vedno bal. Trussova mu je nato izrekla sožalje, potem pa sta se umaknila v drugo sobo, saj so pogovori med kraljem in predsednikom vlade od nekdaj zaupni.

V državi se je z donenjem zvonov ob 12. uri uradno začelo obdobje žalovanja. Karel III. je za čas žalovanja določil 17-dnevno obdobje, ki bo hkrati tudi priprava na njegovo vladavino. Opoldne so kraljici v spomin zadoneli zvonovi v katedrali svetega Pavla, Westminstrski opatiji in gradu Windsor, ob 13. uri so se po državi od Elizabete II. poslovili s topovsko procesijo. Kraljevska konjska artilerija je v Hyde parku izstrelila 96 nabojev – enega za vsako leto kraljičinega življenja, izstreljevali so se v 10-sekundnih intervalih. 

Topniška četa je naboje izstrelila tudi nad Londonskim stolpom, gradom Edinburgh, gradom Hillsborough in nad gradom v Cradiffu, pa tudi v Gibraltarju. 

Protokolarni dogodek se je začel z že omenjenim donenjem zvonov, a prva sprememba za Britance je nastopila že včeraj, saj je princ Charles postal kralj Karel III. takoj po materini smrti. Uradno bo za monarha razglašen na jutrišnjem srečanju v palači St. James. Na srečanju bo še okoli 200 članov sveta, ki so večinoma politiki, pa tudi drugi uradniki, župani in visoki komisarji kraljestva. Camilla ter vojvoda Cornwallski in Cambriški na srečanju ne bodo prisotni, saj veljajo za zaupne svetovalce. 

V nedeljo bo krsta s kraljičinim truplom prispela v palačo Holyroodhouse v Edinburgu, ki je tudi uradna rezidenca monarha na Škotskem. V začetku naslednjega tedna se bosta v Londonu sestala oba doma parlamenta, novi kralj Karel III. pa bo odpotoval iz Londona na Škotsko, v Wales in Severno Irsko.

Kraljičina krsta naj bi se medtem v torek v skladu z načrti kmalu vrnila v Buckinghamsko palačo, pri čemer zaradi njene smrti v dvorcu Balmoral na Škotskem velja poseben protokol za transport krste v London oziroma t. i. 'Operacija samorog'. V sredo sledi procesija skozi središče glavnega mesta Velike Britanije ter premik kraljičine krste iz Buckinghamske palače v Westminster.

Tam bo kraljica ostala štiri ali pet dni, v tem času bodo imeli državljani 23-urni dostop do krste, kjer se bodo lahko poslovili od ljubljene monarhinje. Pričakujejo, da jih bo prišlo več tisoč. Elizabeti se bo takrat poklonila tudi kraljeva družina. 

Elizabeto II. bodo pokopali naslednji ponedeljek v Westminstrski opatiji v Londonu, od nje naj bi se prišli poslovit politiki iz vsega sveta. Po slovesu bo kraljica zasebno pokopana v kapeli kralja Jurija VI. na gradu Windsor. Položena bo ob svojega pokojnega moža Filipa. 

Skrbno določen načrt dogodkov po kraljičini smrti nosi ime Operacija londonski most (Operation London Bridge). Po poročanju tujih medijev so ga zasnovali že v 60. letih prejšnjega stoletja, posodobili pa so ga vsako leto. 

Slovo državljanov in politikov

Državljani kraljici v poklon pred palačami in katedralami puščajo rože, več šopkov je tudi pred britanskimi ambasadami po vsem svetu. Zbrali pa so se tudi že člani parlamenta, ki se so se kraljici poklonili v parlamentu. Lindsay Hoyle je sejo začel s svojimi spomini na Njeno veličanstvo. Po njegovih besedah smo slišali premierko Liz Truss in vodjo laburistov Keira Starmerja, nato pa bodo nekaj besed o kraljici povedali tudi ostali poslanci. 

Nova britanska premierka je dejala, da je bila kraljica Elizabeta "ena največjih voditeljic, kar jih je svet kdaj poznal," ter dodala, da "je bila kamen, na katerem je bila zgrajena sodobna Britanija." 

Vodja laburistov Starmer pa je dejal, da "je država s smrtjo kraljice izgubila svojo oporno točko. In to v času, ko jo Britanci najbolj potrebujemo."  Po Starmerjevem mnenju britanski narod za kraljico ne žaluje le zato, ker je bila glava države kar 70 let, ampak tudi, ker je "v duhu stala med nami". 

Po žalostni novici iz Balmorala bo v prihodnjih dneh velik del javnega življenja zaustavljen, še poroča BBC. Televizijski sporedi so spremenjeni, zastave so spuščene na pol droga, potekali pa bodo tudi številni spominski dogodki.