Sodišče ga je spoznalo krivega poneverbe in ene goljufije z oteževalnimi okoliščinami. Kardinalu so poleg zaporne kazni izrekli tudi globo v višini 8000 evrov in dosmrtno prepoved javnih funkcij, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. 

Tožilec je sicer za Becciuja zahteval sedem let zapora. Na sojenju, ki traja dve leti, pa je za skupno 10 obtožencev zahteval 73 let zapora. "Sodbo spoštujemo, vendar se bomo zagotovo pritožili," pa je dejal Fabio Vignone, odvetnik nadškofa Becciuja.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa gre za največji sodni proces, ki je kadar koli potekal v Vatikanu, tako velik, da si zasluži naziv "sojenje stoletja". Zahteval je namreč kar 86 obravnav, vključeval 14 obtožencev, analiziranih pa je bilo skoraj dva milijona in pol dokumentov.

Skupno so danes izrekli zaporne kazni v višini 37 let in en mesec, oprostili so le nekdanjega osebnega tajnika Becciuja Maura Carlina. Odredili so tudi zaplembo sredstev v skupni vrednosti 166 milijonov evrov.

Sedaj 75-letni kardinal Becciu, nekdanji bližnji svetovalec papeža Frančiška, ki ga je leta 2020 odstavil s položaja, je doslej najvišji vatikanski uradnik, ki so mu sodili zaradi finančnega kriminala. V središču postopka je nakup luksuzne, 17.000 kvadratnih metrov velike stavbe v elitni londonski četrti Chelsea v okviru naložbenih dejavnosti Svetega sedeža.

Skupno naj bi državni sekretariat, uprava Vatikana, za nakup namenil več kot 350 milijonov evrov. Vatikan je na koncu prodal poslopje, ki so ga kupili po previsoki ceni in je bilo obremenjeno s skrito hipoteko. V zadevi je bila sicer zlasti izpostavljena zloraba sredstev iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira karitativna dela med najrevnejšimi po svetu.

Poneverbe, zloraba položaja in napeljevanje h krivemu pričanju

Becciu, ki je bil v času nakupa nepremičnine na vplivnem položaju v vatikanski upravi, je bil obtožen poneverbe, zlorabe položaja, napeljevanja h krivemu pričanju ter prelivanja denarja in sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji. Tožilec je trdil, da je povzročil, da je državni sekretariat izgubil od 130 do 180 milijonov evrov.

Ob kardinalu je bilo na zatožni klopi več cerkvenih in laičnih uslužbencev državnega sekretariata, visokih sodelavcev vatikanskih finančnih služb in oseb iz mednarodne finančne skupnosti. Med njimi je bila tudi Cecilia Marogna s Sardinije, ki naj bi delala za Becciuja in naj bi prejemala denar iz državne blagajne Svetega sedeža na račun svojega podjetja Logsic s sedežem v Ljubljani.

Sodnik ji je danes izrekel zaporno kazen treh let in devet mesecev. Obtožena je bila poneverbe sredstev, ki so v veliki meri prek njenega slovenskega podjetja končali v osebnih izdatkih, obsodili pa so jo zaradi goljufije z oteževalnimi okoliščinami v zaroti s samim Becciujem. Trdila sta namreč, da sta sporni denar namenila za osvoboditev kolumbijske nune, ugrabljene v Maliju, a je sodišče to označilo za neresnično. Dodatno mora slovensko podjetje plačati še kazen v višini 40.000 evrov.

Papež Frančišek je po izbruhu afere leta 2020 zaradi nje in niza drugih finančnih škandalov občutno zaostril nadzor nad vatikanskim denarjem. Odločil se je za večjo centralizacijo finančnih tokov v Vatikan in odvzel pooblastila državnemu sekretariatu.