'Kar se zgodi v Ameriki, nikoli ne ostane v Ameriki'

"Najpomembnejši element nove Trumpove dobe je politična oziroma kulturna dimenzija. Kar se zgodi v Ameriki, nikoli ne ostane v Ameriki. Tako da bomo vpliv te protekcionistične, nacionalistične in unilateralistične agende čutili oziroma ga že čutimo tudi v Evropi," je na okrogli mizi o posledicah Trumpove vrnitve na čelo ZDA v organizaciji bruseljskega think tanka Evropski politični center (EPC) povedal nekdanji veleposlanik EU v Washingtonu Joao Vale de Almeida.

Po mnenju upokojenega diplomata EU, ki je izpostavil udeležbo vodilnih predstavnikov evropske skrajne desnice na ponedeljkovi inavguraciji, se je s Trumpovo vrnitvijo "končalo obdobje spodobnosti v politiki". "Gospod Trump je standarde obnašanja in diskurza v političnem življenju močno znižal," je dejal.

Tradicionalne politične sile v Evropi morajo biti zelo pozorne na to in preprečiti, da bi se javna razprava osredotočila na teme, ki državljanov sploh ne skrbijo, je Vale de Almeida odgovoril na vprašanje, kako preprečiti, da bi se dogajanje v ZDA razširilo v Evropo.

Analitik EPC Fabian Zuleeg medtem meni, da prihaja do "normalizacije skrajnega". Da se to dogaja tudi v Evropi, med drugim kaže razvoj dogodkov v Avstriji, kjer skrajno desni svobodnjaki vodijo pogajanja o sestavi prihodnje avstrijske vlade.

Trend krepitve iliberalnih sil v Evropi pa skrbi tudi drugega analitika bruseljskega think tanka Janisa Emanuilidisa. Te stranke se namreč po njegovem mnenju nadejajo, da jim bo novi ameriški predsednik pomagal pri nadaljnji okrepitvi položaja.

"Če bo Trump prisluhnil tem iliberalnim, nazadnjaškim silam v Evropi in če mu bodo svetovale, da naredi določene stvari, ki bi lahko prispevale k njihovemu cilju spodkopavanja EU od znotraj (...), sklepam, da jim bo Trump tudi dejansko pomagal," je pojasnil Emanuilidis.

Zato je treba po mnenju njegovega kolega Zuleega v okviru EU začeti iskati načine, da države, ki so pripravljene ukrepati, to tudi storijo brez soglasja vseh 27 članic. Ob vseh razlikah znotraj EU in "notranjih sovražnikih", kot je Madžarska, bi namreč kot unija 27 držav težko dosegli dovolj visoko raven ambicioznosti.

"Poiskati moramo torej druge načine delovanja, a karseda ohraniti obstoječo strukturo sistema," je povedal Zuleeg. Kot je dejal, to velja za različna področja, vključno s financiranjem varnosti in obrambe.

Na tem področju mora namreč obstajati določena raven zaupanja med sodelujočimi, je poudaril. Zato je treba po mnenju analitika začeti razmišljati, kaj je mogoče storiti vzporedno ob obstoječih strukturah. "To je sicer zelo tvegana pot, a trenutno ne vidim druge možnosti," je dejal.

Emanuilidis se je strinjal z njim in pojasnil, da je treba pri tem, ko govorimo o enotnem evropskem odzivu na poteze nove ameriške administracije, jasno določiti, kdo sodeluje in kdo ne.

"Imam občutek, da ne bodo vsi zraven in bodo to priložnost izkoristili za dosego tistega, kar v resnici želijo," je povedal.

Kako se bo na morebitne ameriške carine odzvala EU?

Da gre sodelovanje znotraj EU na splošno, predvsem pa na področju varnosti, v smeri iskanja "kreativnih oblik", meni tudi Vale de Almeida. "Mislim sicer, da si moramo vedno prizadevati za enotnost, vendar nas to ne sme hromiti," je poudaril.

Soglasje vseh držav članic unije bo po mnenju Zuleega težko najti tudi pri odzivanju na Trumpove poteze na področju gospodarstva oziroma trgovine. Emanuilidis se s tem ni povsem strinjal, saj meni, da bi lahko pri določenih vidikih vendarle dosegli enotnost celotne EU.

Nekdanji veleposlanik unije v ZDA Vale de Almeida je medtem glede trgovinskih odnosov dejal, da se Bruselj mora odzvati na morebitne ameriške carine, obenem pa se z ZDA pogovarjati o Kitajski.

Emanuilidis pa je opozoril, da se EU preveč osredotoča na morebitno uvedbo carin, saj se zdi, da se bo Trumpova administracija v večji meri osredotočila na davke. Svojim uradnikom je namreč ukazal, naj pripravijo ukrepe proti državam, ki obdavčujejo ameriške multinacionalke. Izstopiti namerava iz dogovora o minimalnem davku za multinacionalke, doseženega leta 2021 v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pojasnil analitik.