Kanadski poslovnež zaradi vohunjenja na Kitajskem obsojen na 11 let zapora

Na Kitajskem so kanadska državljana aretirali decembra 2018, kmalu potem, ko so v Kanadi prijeli izvršno direktorico Huaweia Meng Wanzhou na podlagi ameriške zahteve za izročitev. Spavor je eden od dveh na Kitajskem aretiranih Kanadčanov. Njuna aretacija naj bi bila povračilni ukrep kitajske strani na aretacijo izvršne direktorice Huaweia Meng Wanzhou na podlagi ameriške zahteve za izročitev. Oba so junija lani uradno obtožili vohunjenja, grozila jima je dosmrtna zaporna kazen.

Sodišče v Dandongu je v sredo objavilo razsodbo: "Zaradi kaznivega dejanja vohunjenja in nezakonitega posredovanja državnih skrivnosti v tujini je Spavor obsojen na 11 let zapora, zaseže se mu 50.000 juanov oziroma 6585 evrov premoženja in deportacija," poroča BBC.  

Kanadska vlada sodbo obsodila

Kanada je obtožbe na račun svojih državljanov označila za izmišljene. So pa zaradi teh aretacij odnosi med Ottawo in Pekingom dosegli najnižjo raven v zadnjih desetletjih. Kanadska vlada je obsodbo označila za politično orkestrirano, premier Justin Trudeau pa jo je obsodil kot nepravično in nesprejemljivo.

Spavorjeva družina je zahtevala njegovo brezpogojno izpustitev in vztrajala, da je nedolžen ter da je kot poslovnež storil veliko za "izgradnjo konstruktivnih vezi" med Kanado, Kitajsko in Severno Korejo. 

Po mnenju kanadskih predstavnikov skuša Peking s temi obsodbami kanadskih državljanov vplivati na postopek proti Mengovi, sicer hčerki ustanovitelja Huaweia Ren Zhengfeija. Sodišče v Vancouvru je namreč prejšnji teden po treh letih pravnih bitk le začelo odločati o ameriški zahtevi za njeno izročitev. V ZDA je obtožena kršenja sankcij proti Iranu z namernim zavajanjem bank o dejanskih poslih podjetja v Iranu.

Kitajsko tožilstvo je sicer poslovnežu Spavorju očitalo, da je fotografiral zadeve, ki jih ne bi smel. Kot dokazno gradivo so sodišču predstavili fotografije z letališč, kjer je med drugim fotografiral tudi vojaška letala. Sodba sicer še ni pravnomočna in se nanjo lahko pritoži.

Njegova družina zatrjuje, da ni bil nikakršen vohun, ampak poslovnež, ki je želel zgraditi konstruktivne odnose med Kanado, Kitajsko in Severno Korejo. Organiziral je kulturne obiske v Pjongjangu, kjer se je tudi sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Bil je eden od posrednikov pri navezovanju stikov med Kimom in nekdanjim ameriškim košarkarskim zvezdnikom Dennisom Rodmanom.

Spavorja so skupaj s Kovrigom prijeli junija lani, marca letos pa so jima začeli soditi. Ločeno in za zaprtimi vrati. Sodni proces proti Spavorju je po kanadskih navedbah trajal vsega tri ure, sodišče pa je danes objavilo sodbo. Kdaj naj bi objavili sodbo Kovrigu, pa še ni znano.

Kitajsko višje sodišče pa je potrdilo smrtno kazen še enemu kanadskemu državljanu Robertu Lloydu Schellenbergu zaradi tihotapljenja mamil. Tudi ta Kanadčan je bil postranska žrtev zaostrovanja odnosov med državama konec leta 2018, njegova obsodba pa je potem odnose med Pekingom in Ottawo še dodatno poslabšala.