Ahmady se je rodil v zahodnem Iranu, pri 18 letih so ga starši poslali v Veliko Britanijo, kjer je študiral na Univerzi v Kentu in londonski šoli za ekonomijo in politične vede. V tem času je zaprosil tudi za britansko državljanstvo, nato pa se je vrnil v domovino. Kot antropolog je preučeval predvsem poroke otrok in pohabljanje ženskih organov FGM v Iranu. Med drugim se je tako javno zavzemal za dvig starostne meje, pri kateri se dekleta lahko poročijo – po trenutni zakonodaji je to namreč mogoče že pri 13 letih.
Prav zaradi tega so nanj postale pozorne tudi iranske oblasti. Avgusta 2019 je na njegova vrata v Teheranu potrkal moški, ki se je predstavil kot poštar. Ko je Ahmady odprl vrata, pa je v njegovo stanovanje vdrlo 16 pripadnikov iranske revolucionarne garde. Ahmadyja so aretirali in poslali v zapor v Evinu.
Sam pravi, da je k njegovi aretaciji prispevalo več stvari, dejstvo, da je kurdskega rodu, da ima dvojno državljanstvo, da se je ukvarjal z 'občutljivimi' temami iranske družbe, obenem pa je šlo tudi za maščevanje iranskih oblasti, ker so Britanci zasegli iranski tanker v Gibraltarju, saj naj bi ta kršil sankcije EU.
V zaporu v Evinu je preživel tri mesece, v tem času so se njegovi zasliševalci "igrali z njegovo glavo". "Ne podcenjujete t. i. belega mučenja – psihološkega pritiska, ki ga izvajajo. Zelo dobro so izurjeni in dobro vedo, kdaj je treba okrepiti pritisk," je opisal za BBC. "Gre za vrsto miselnih igric, ki postanejo praktično trgovanje. Za minuto telefonskega pogovora se moraš pogajati z zasliševalci. Za pet minut dlje na svežem zraku. Vse skupaj postane resnično žalostno, saj si začneš želeti zaslišanja, ker to pomeni, da se ti ni treba vrniti v celico, ki je kot grob."
Po treh mesecih so ga pred začetkom sojenja izpustili, a skrbno nadzorovali. Decembra lani pa je bil spoznan za krivega sodelovanja s sovražno vlado. Tožilstvo je trdilo, da je dobrodelna organizacija, s katero je sodeloval, nekoč dobila finančna sredstva iz Združenih držav Amerike. V obtožnici pa so mu med drugim očitali, da je v svojih raziskavah in znanstvenih prispevkih promoviral homoseksualnost. Obsodili so ga na devet let zapora in prisodili še plačilo 500.000 funtov oziroma dobrih 567.000 evrov globe.
Na obsodbo se je pritožil, proti plačilu varščine je bil izpuščen. A med pogojnim izpustom se je odločil za pobeg iz države. "Pritožba je bila zavrnjena. Takrat sem se odločil, da bom pobegnil. Nisem si mogel predstavljati, kako bom preživel devet let v zaporu, medtem ko bo moj sin odraščal brez mene. Do takrat, ko bi bil izpuščen iz zapora, bi bil moj sin star že 15 let."
"Preprosto sem odšel. V torbo sem spakiral moj komplet za britje, nekaj knjig in prenosni računalnik. In topla oblačila. Za seboj sem pustil vse, kar imam rad, vse, za kar sem delal." Pobegnil je peš, čez mejni prehod v gorah, kjer je bilo tudi do 1,5 metra snega. Spretno se je izognil tudi mejni policiji. "Po narodnosti sem Kurd, zato poznam veliko poti. Kljub temu je bilo zelo nevarno. Večkrat sem moral poskusiti," je dejal za Guardian. Sledil je potem, ki jo čez gore uporabljajo tihotapci, ki se izogibajo ameriškim sankcijam, ki prepovedujejo prenos cigaret, alkohola, zdravil, avtomobilskih delov iz Iraka in Turčije. A poti so nevarne, nedavno so štirje nosači zmrznili do smrti, še enega so ustrelili mejni policisti.
Zdaj je v Londonu. "Iz Irana sem pobegnil iz obupa. Menil sem, da nimam nobene druge možnosti."
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.