77-letni Joseph Biden si jo je za podpredsedniško kandidatko demokratov izbral sredi avgusta, potem ko je marca zaradi obtožb o neprimernem in preveč domačem dotikanju žensk ter obtožb o spolnem nadlegovanju nadgradil svojo obljubo, da bo na položaj v primeru zmage na vrhovno sodišče imenoval prvo temnopolto sodnico. Obljuba o temnopolti sodnici ni več zadostovala in Biden je obljubil, da si bo izbral podpredsedniško kandidatko.
Pot do podpredsedniške nominacije je bila za Harrisovo podobna Bidnovi poti: prvi temnopolti predsedniški kandidat v zgodovini ZDA Barack Obama si ga je leta 2008 izbral, da bi pomiril strahove tistih, ki so se bali prevelikega radikalnega premika demokratske politike v levo.
Biden je bil izbran, ker je bil neškodljiv. S Harrisovo je s tega vidika drugače, vsaj sodeč po odzivih republikanske stranke s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu, ki jo je nemudoma napadla kot skrajno levičarko.
Nad Bidnovo izbiro je sicer najbolj razočarana prav ameriška levica, ki je podpirala senatorja Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren. Ta bi lahko uspela, če Bidna v izbiro Harrisove ne bi naravnost prisilili veliki nemiri po smrti temnopoltega osumljenca med poskusom aretacije maja v Minneapolisu.
Čeprav je mešane rase, se je Harrisova v svoji politični karieri identificirala kot temnopolta.
Kamala Devi Harris se je rodila 20. oktobra 1964 v kalifornijskem Oaklandu materi indijskega rodu Shyamali Gopalan in očetu jamajškega rodu Donaldu Harrisu. Mama je bila znanstvenica, oče pa profesor ekonomije na univerzi Stanford.
Po študiju prava je začela kariero kot tožilka in leta 2003 je bila izvoljena za okrožno tožilko San Francisca. Na tem položaju je ostala do leta 2011, ko je po zmagi na volitvah leta 2010 nastopila položaj pravosodne ministrice Kalifornije. Leta 2016 je zmagala na volitvah za zvezni senat.
Kot senatorka je podpirala zdravstveno reformo, postopno legalizacijo marihuane, pot do državljanstva za nezakonite priseljence v ZDA, prepoved polavtomatskega orožja, davčno reformo z višjimi davki za bogate in podobne liberalne cilje. Na zaslišanjih v odborih se je zaradi tožilskih izkušenj izkazala za ostro in neizprosno zasliševalko.
Slovesa sicer ni upravičila na soočenju s podpredsedniškim kandidatom republikancev Mikom Penceom, saj je bila v nasprotju s pričakovanji celo bolj uglajena od nasprotnika, ki ji je skakal v besedo.
Ko se je leta 2019 odločila za predsedniško kandidaturo, je uvodoma veljala za kandidatko z možnostmi za uspeh. Ko ji je podpora začela padati, ker je sredinske glasove v gneči tovrstnih kandidatov pobiral Biden, na levi pa sta prevladovala Sanders in Warrenova, se je na televizijskem soočenju odločila za napad na Bidna zaradi odnosa do rasne politike v 70. letih prejšnjega stoletja.
Takratni senator iz Delawara Joe Biden ni v celoti odločno podpiral prevažanja temnopoltih šolarjev v šole z večinoma ali povsem belimi šolarji v belih okrožjih, ki so veljale za boljše. Prevoze temnopoltih šolarjev v boljše šole so organizirali v skladu z zvezno politiko odpravljanja rasne segregacije v ZDA. Ena od šolark je bila takrat tudi Harrisova.
Napad se ji je sprva obrestoval, vendar se kandidatura nekako ni prijela in zaradi pomanjkanja podpore in denarja je morala decembra lani od kampanje odstopiti. Marca je podprla Bidna, ki si jo je potem tik pred strankarsko konvencijo v Milwaukeeju, na kateri sta bila oba potrjena kot kandidata, izbral za podpredsedniško kandidatko.
Biden je že v letih, česar se zaveda, in se doslej še ni zavezal, da bo v primeru letošnje zmage čez štiri leta ponovno kandidiral za predsednika ZDA. Velja za prehodnega kandidata, kar pomeni, da bi lahko Harrisova leta 2024 postala prva temnopolta predsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA.
Harrisova je od leta 2014 poročena z odvetnikom Douglasom Emhoffom, s katerim nimata otrok. Emhoff ima dva otroka iz prejšnjega zakona. Njena sestra Maya Harris je politična analitičarka na televiziji MSNBC, njen svak Tony West pa glavni pravnik podjetja Uber.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.