Strmoglavljeni Asad z družino zatočišče poiskal v Moskvi

Strmoglavljeni sirski predsednik Bašhar al Asad je v Moskvi in je dobil azil v Rusiji, poročata ruski agenciji RIA Novosti in Tass, ki se sklicujeta na vir v Kremlju. Asad in njegovi družinski člani so prispeli v rusko prestolnico, kjer so dobili azil iz humanitarnih razlogov, dodajajo.

Sirski predsednik naj bi  prestolnico Damask zapustil po tem, ko so uporniki v bliskoviti ofenzivi v dobrem tednu uspeli zavzeti več mest in ponoči tudi prestolnico Damask. Dva višja vojaška častnika sta za Reuters potrdila navedbe upornikov, da je Asad v nedeljo zapustil Damask, ko so uporniki vkorakali v prestolnico

Tudi vodja sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel Rahman je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da je Asad zapustil Sirijo prek mednarodnega letališča v Damasku. 

Po podatkih s spletne strani Flightradar je letalo družbe Syrian Air vzletelo z letališča v Damasku približno v času, ko naj bi prestolnico zavzeli uporniki, zato nekateri domnevajo, da je bil na njem Asad. 

Letalo je sprva letelo proti obalnemu območju Sirije, ki velja za trdnjavo Asadove alavitske sekte, potem pa se je nenadoma obrnilo in nekaj minut letelo v nasprotno smer, nato pa je izginilo z zemljevida. 

Na Flightradarju so zapisali, da nimajo informacij o morebitnih letališčih na tem območju. Kam je odletel strmoglavljeni sirski predsednik, tako uradno še ni znano. 

Končni cilj: Moskva

Na družbenih omrežjih so se takoj pojavile različne špekulacije o tem, kaj se je zgodilo z letalom. Nekateri so meniili da je bilo letalo sestreljeno, drugi pa, da je strmoglavilo. Pojavile so se tudi govorice, da obstaja možnost, da je letalo z Asadom pristalo celo na Madžarskem. 

Po nekaterih informacijah pa naj bi najprej odletelo do sirskega letalskega oporišča Hmejmim, ki ga upravlja Rusija, od tam pa naj bi Asad odletel v Moskvo. Te navedbe so očitno še najbližje resnici,  saj ruski državni mediji zdaj poročajo, da je skupaj z družino prispel v Moskvo. Tam naj bi jim odobrili tudi azil, dodajajo, kot povzema BBC, ki pa ob tem dodaja, da njihovih navedb še ni mogel neodvisno preveriti.

Kaj se je zgodilo?

Islamistični uporniki so širšo javnost presenetili 27. novembra, ko so izvedli nenaden napad na sirsko vojsko v severni provinci Alep. Po bliskovitem napredoavnju in zavzetju še nekaterih drugih strateško pomembnih točk so davi vkorakali v Damask in razglasili konec Asadove vladavine.

Ob tem niso naleteli na upor, vladni vojaki naj bi brez večjih težav položili orožje. Sirski premier Mohamed al Džalali je takoj sporočil, da je pripravljen sodelovati s katerim koli vodstvom, ki ga izbere ljudstvo, ter podpreti kakršenkoli postopek predaje oblasti.

Prebivalci Damaska so se podali na ulice, po družbenih omrežjih so krožili videoposnetki, kako se veselijo, pojejo in plešejo. Množica je med drugim vdrla v predsedniško palačo, prišlo je tudi plenjenja v razkošni rezidenci pobeglega nekdanjega voditelja. Nekateri so vdrli na veleposlaništvo Irana, enega od najpomembnejših podpornikov al Asada.

Tako kot v Damasku so ljudje tudi drugod po državi podirali kipe predsednikovega očeta Hafeza al Asada, ki je vzpostavil brutalen sistem vladanja v državi. Uporniki pa so vdrli v zloglasni zapor Sadnaja in izpustili na prostost na tisoče zapornikov.

Mednarodna skupnost je bila v prvih odzivih na strmoglavljenje režima v Siriji previdna. V prvi vrsti opozarja pred stopnjevanjem nasilja, novimi skrajnostmi ali kaotičnimi razmerami v državi in regiji. Ni namreč jasno, kakšni so dolgoročni cilji upornikov, katerih vodja Abu Mohamed Al Džolani oz. Ahmed al Šara je danes prispel v Damask.

HTS ima namreč korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost. Zadnja leta se je sicer poskušala preimenovati v nacionalistično silo in njena nedavna sporočila imajo diplomatski in spravljiv ton. Tudi po zavzetju Damaska so uporniki sporočili, da si bodo prizadevali za sodelovanje s "prijateljskimi narodi" za doseganje stabilnosti in varnosti v regiji.