V času poletne sezone se na Hrvaškem bistveno poveča potreba po konzularni pomoči slovenskim državljanom, zato je slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že lani poleti pripravilo priporočila zanje. Zaradi odličnega odziva je to ponovilo pred letošnjim poletjem ter na spletni strani vlade in uradni strani veleposlaništva na družbenem omrežju Facebook objavilo posodobljen in razširjen zbor informacij.

Na veleposlaništvu so pojasnili, da je na Hrvaškem vsako leto nekaj novosti. Izpostavili so, da so lokalne oblasti v nekaterih mestih močno povišale višino kazni za različne oblike neprimernega vedenja na javnih površinah. Hrvaška pa je letos posebno pozornost namenila tudi varnosti v cestnem prometu in občutno povečala število kamer za nadzor hitrosti tako na avtocestah kot tudi regionalnih cestah in v mestih.

V Splitu so tako na primer že lani uvedli globe za neprimerno vedenje na javnih površinah v času turistične sezone. Z globo v višini 300 evrov med drugim kaznujejo uživanje alkohola na površinah, spanje na zelenicah in plezanje ali sedenje na spomenikih, z globo do 150 evrov pa bruhanje na javnih mestih.

Kamere za nadzor hitrosti so lani medtem stale na okoli 360 lokacijah, največ v splitsko-dalmatinski županiji. Letos so na hrvaških cestah po pisanju tamkajšnjih medijev postavili še več kot 100 novih kamer, hrvaški portal Autonet pa je konec maja je na podlagi podatkov ministrstva za notranje zadeve in drugih virov sestavil seznam 468 možnih lokacij.

Slovenski državljani, ki dopustujejo na Hrvaškem, se na veleposlaništvo sicer največkrat obračajo zaradi izgube osebnih dokumentov, vprašanj, povezanih s koriščenjem zdravstvenih storitev v hrvaških ustanovah, in zaradi prošenj za pomoč ob prometnih nesrečah, hospitalizacijah, smrtnih primerih in pridržanjih.

Med tistimi, ki prek Hrvaške potujejo v tretje države, na primer v Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, pa so težave največkrat povezane s tem, da slovenski državljani, ko želijo zapustiti Hrvaško in s tem schengenski prostor, ne morejo nadaljevati poti zaradi poteka veljavnosti osebnih dokumentov. Veleposlaništvo opozarja, da potnikom pri tem ne more pomagati, zato se morajo tisti, ki neveljavnost dokumentov ugotovijo na poti, vrniti v Slovenijo in zaprositi za izdajo novih. Na veleposlaništvu opozarjajo tudi na veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavlja nujno zdravstveno oskrbo v hrvaških javnih zdravstvenih ustanovah.

Na veleposlaništvu so poudarili, da so vedno na voljo slovenskim državljanom, ki se znajdejo v stiski, a dodali, da jim lahko pomagajo le v skladu s svojimi pristojnostmi. Našteli so tudi nekaj nenavadnih prošenj.

Nekateri so se nanje tako obračali s prošnjami za pomoč pri vklopu mobilnih podatkov ob prihodu na Hrvaško, pa tudi prošnjami za pomoč pri menjavi počene pnevmatike na vozilu, iskanju izgubljenega cestninskega listka in pozabljene torbice na vlaku. Med bolj neobičajnimi so bile tudi želje po posredovanju v medsosedskih sporih v počitniških naseljih in organizaciji hitrejšega prehoda državne meje ob daljših prometnih zastojih.

Hrvaško je v letu 2023 obiskalo več kot 1,5 milijona slovenskih državljanov. Tudi to poletje bodo Slovencem na voljo trije slovenski policisti, ki bodo hrvaškim policistom pomagali med 16. julijem in 16. avgustom na Krku, v Novalji in Pulju.