Pozvala je tudi, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta.
Niz konkretnih predlogov je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za raziskave. Izpostavila je, da je jasno, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Za prihodnje leto je napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.
Močno odmeva tudi njeno sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 - na najmanj 55 odstotkov. "Zavedam se, da je zvišanje s 40 na 55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa ni dovolj," je dejala.
Napovedala je tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo, izpostavila pomen vladavine prava v povezavi z evropskimi sredstvi in dodala, da od vseh članih EU pričakuje okrepitev prizadevanj glede migracij.
V EU globoka zdravstvena kriza z resnimi gospodarskimi posledicami
V Bruslju sicer trenutno stanje v Uniji opisujejo kot globoko zdravstveno krizo z resnimi gospodarskimi posledicami, ki prinašajo tveganje za razhajanja v Uniji, a obenem izpostavljajo priložnosti, ki omogočajo spremembe in prehod iz zdajšnje krhkosti v položaj moči.
Predsednica ali predsednik Evropske komisije ima vsako leto septembra pred evropskimi poslanci govor o stanju v Uniji, v katerem predstavi prednostne naloge za prihajajoče leto. Sledi razprava s poslanci.
Govor o stanju Unije po vzoru ameriškega običaja je EU uvedla z lizbonsko pogodbo leta 2009. Prvi govor je imel septembra 2010 tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.