Kakšna bo politika Kamale Harris v primeru zmage?

Bo Kamala Harris ob morebitnem predsedstvu ubrala novo pot, se držala stare, že začrtane ali jo povsem spremenila? In kako bo ravnala ob vojnih stanjih v svetu? Prihodnji mesec bodo demokrati odločali koga bodo poslali v boj za predsedniški stolček in mnogi s prstom kažejo prav na Harrisovo, ki je sedaj podpredsednica ZDA. 

Glede izraelske vojne je bila Harrisova kar kritična do Izraela in morda kdaj celo bolj naklonjena stiski Palestincev, kar bi lahko pomirilo volivce, ki so zaskrbljeni zaradi Bidnove odločne podpore izraelskim vojnim prizadevanjem v Gazi, navaja Politico. "Harrisova mora prisluhniti večini ameriških volivcev in uporabiti vse vzvode administracije – tudi tako, da ustavi prevoze orožja – ter si prizadevati za trajno prekinitev ognja in izmenjavo talcev," je dejala Lily Greenberg Call, ki je delala kot pomočnica vodje osebja na notranjem ministrstvu.

A kjer bi na eni strani pridobila simpatizerje, bi jih na drugi izgubila. Ko je še bila senatorka, je pogosto izražala manj sovražna stališča glede ameriške prisotnosti na Bližnjem vzhodu kot Biden, nekatera njena ostra stališča, med drugim do Savdske Arabije, Indije in Turčije, pa lahko nedvomno otežijo odnose z zavezniki na Bližnjem vzhodu in v Aziji. 

Preden je Harrisova postala senatorka, je svoje delo opravljala pri organih pregona. Na podpredsedniško mesto se je nato povzpela z razmeroma malo zunanjepolitičnimi izkušnjami, zaradi česar se je povsem zanašala na svoje svetovalce. "Pravzaprav nima izkušenj na področju obrambe ali zunanje politike, zato je res odvisna od svojih svetovalcev," je dejal nekdanji uslužbenec Pentagona in Nata, Jim Townsend. "Pomembno pa je, da se, po mojem mnenju, ne spušča pogosto v obrambna ali zunanjepolitična vprašanja."

A vendar popolnoma nepripravljena pač ni. Njena pestra zgodovina kot senatorke in podpredsednice, nam daje vpogled v to, kako bi Harrisova lahko pristopila k najpomembnejšim geopolitičnim izzivom. 

Na več svetovnih srečanjih je Harrisova velikokrat nadomeščala predsednika, denimo na vrhu ASEAN 2023. Prav tako se je udeležila varnostne konference v Münchnu, ko je izrazila podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. 

Številni trdijo, da je Harrisova zato popolnoma pripravljena na predsedovanje. Washingtonski poslanec Adam Smith, vodilni demokrat v odboru za oborožene sile predstavniškega doma, ki je podprl odprto konvencijo za izbiro Bidnovega naslednika, je dejal, da Harrisova, ki je v Münchnu zastopala Bidna, dokazuje, da je pripravljena na svetovno prizorišče. "Na münchenski varnostni konferenci je bila glavna predstavnica administracije, ki je zagovarjala našo vlogo v Ukrajini, Natu in svetu, in bila je res močna."

Njeni zagovorniki pravijo tudi, da se zelo pozna čas, ki ga je preživela pod vodstvom Bidna. "Štiri leta se je učila od njega, ki je en najboljših zunanjepolitičnih strokovnjakov, kar smo jih kdajkoli imeli," je dejal nekdanji uradnik administracije, ki je za Politico govoril pod pogojem anonimnosti.

Podpora Ukrajini skoraj zagotova?

Kako se bo torej znašla na svetovnem političnem prizorišču, kjer vsaka odločitev privleče za sabo kup posledic? Če najprej pogledamo vojno v Ukrajino, gre pričakovati, da jo bo še naprej podpirala in nadaljevala Bidnovo politiko. Še junija je bila Harrisova prisotna na vrhu za mir v Ukrajini, kjer se je že šestič srečala z Zelenskim in izrazila močno podporo Kijevu. Harrisova je letos v intervjuju za NBC News dejala, da lahko Ukrajina še naprej računa na podporo Washingtona, medtem ko se vojna vleče. "Ukrajina potrebuje našo podporo," je dejala. "In mi jo moramo dati."

In če si glasen podpornik Ukrajine, se seveda spodobi, da si kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Harrisova je Putina obtožila za smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ruske napade kritizirala kot "zločin proti človečnosti" in se zaobljubila, da bo od oblasti v Moskvi zahtevala odgovornost.

"Vsi, ki ste zagrešili te zločine, in vaši nadrejeni, ki ste pri tem sodelovali, boste odgovarjali," je leta 2023 v Münchnu dejala Harrisova. In ostra je bila tudi do predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ki je zagrozil da bo ZDA umaknil iz Nata. In seveda je izjavo povezala s Putinom, ki ji ni najljubši. Trump naj bi namreč spodbujal Putina, naj napade zahodne zaveznike.

Podpora Izraelu ni zagotovljena

Glede vprašanja Izraela in Palestine se stvari malce obrnejo. Harrisova je namreč kot senatorka podprla rešitev z dvema državama in Abrahamove sporazume. Kot podpredsednica je menila tudi, da mora Bidnova administracija zavzeti odločnejše stališče do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Javno se je Harrisova pojavila kot ena prvih visokih voditeljev v administraciji, ki je marca pozvala k takojšnji začasni prekinitvi ognja. 

Območje Gaze in konflikt je večkrat opisala kot "humanitarno katastrofo" za nedolžne civiliste. Nekdanji Bidnov politični svetovalec na ministrstvu za izobraževanje, ki je odstopil ravno zaradi izraelske administracije, je dejal, da je optimističen, da bo Harrisova pripravljena razmišljati o spremembah politike, ki bodo bolj osredotočene na palestinske človekove pravice. 

Je pa Harrisova leta 2015 podprla sporazum z Iranom o skupnem celovitem akcijskem načrtu, ki naj bi omejil jedrski napad Teherana. Glede Savdske Arabije se je pridružila progresivcem pri zakonodaji, ki omejuje prodajo orožja in vojaško pomoč Rijadu zaradi njegove vloge v jemenski državljanski vojni in umora savdskega novinarja in kolumnista Džamala Hašodžija. Podprla je tudi zakonodajo o spominu za armenski genocid, ki je že stoletje vir napetosti med Turčijo in Armenijo, obema članicama Nata.

Ostra politika do Kitajske?

Kako pa bo Harrisova pristopila do vzpenjajoče se velesile, za katero marsikdo pravi, da bo kmalu največje gospodarstvo na svetu? Kot senatorka je denimo kritizirala pristop Trumpa do Pekinga in med podpredsedniško razpravo leta 2020 takratnemu podpredsedniku Mikeu Penceu dejala, da je Trump izgubil "trgovinsko vojno" in da njegove carine škodujejo ameriškemu gospodarstvu. 

Harrisova je bila tudi večkrat odkrita pri občutljivih vprašanjih, ki se pojavljajo med ZDA in Kitajsko. Trump je podpisal zakon, ki ga je predstavila skupaj s senatorjem Marcom Rubijem in je spodbujal človekove pravice v Hongkongu ter sankcioniral hongkonške uradnike, vpletene v "spodkopavanje temeljnih svoboščin in avtonomije" na tem ozemlju. Leto pozneje je Harrisova s predlogom zakona o politiki človekovih pravic Ujgurov pripomogla k temu, da je bil zakon sprejet leta 2020 in je vlado ZDA pooblastil za uvedbo sankcij proti "tujim posameznikom in subjektom, odgovornim za kršitve človekovih pravic" v Xinjiangu.

Odprte karte so tudi Tajvanu, njena administracija bi najbrž še naprej podpirala samoupravni otok, zlasti zaradi vse večjih kitajskih groženj. Odkar je Harrisova postala podpredsednica, se je pogovarjala tako s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom kot s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem. Harrisova se je s Šijem na kratko srečala ob robu srečanja voditeljev APEC leta 2022, kjer ga je pozvala, naj "ohrani odprte komunikacijske linije za odgovorno upravljanje tekmovanja med našima državama", je sporočila na družbenih omrežjih. Harrisova se je z Laijem srečala tudi na inavguraciji honduraške predsednice Xiomare Castro istega leta, preden se je Lai januarja uspešno potegoval za predsedniški položaj na Tajvanu.

Kritike so letele na Kitajsko zaradi nadlegovanja filipinskih ladij v Južnokitajskem morju. Nasprotovala je tudi Trumpovi politiki do severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in kritizirala Trumpovo administracijo, da ni storila dovolj, da bi omejila jedrske grožnje.

Redno pa je bila kritična tudi do indijske vlade in se je srečevala s člani kašmirske diaspore. Zdi se sicer, da so se odnosi med Harrisom in vlado Narendre Modija zgladili, saj je Modi med državnim obiskom v Washingtonu leta 2023 Harrisovo pohvalil.