Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.
Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021." Od komisije je bilo sicer v minulih mesecih v povezavi s tem vprašanjem slišati tudi precej močnejša sporočila. Komisija navaja tudi, da zakon sicer zagotavlja neodvisnost medijskega regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), a da izzivi ostajajo glede sredstev za izvajanje širokega nabora nalog in zavezanosti nadaljnji krepitvi njegove neodvisnosti. K zagotovitvi financiranja sta Slovenijo pozvala tudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova ter komisar za pravosodje Didier Reynders.
Jourova je dejala, da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo financiranje agencije. Gre za javno službo in v skladu s slovensko zakonodajo je treba za to storitev zagotoviti stabilno financiranje, da boste lahko novinarji opravljali svoje delo, je poudarila. Položaj po njenih besedah pozorno spremljajo. "Pričakujemo, da bodo slovenske oblasti znova zagotovile stabilno financiranje," je še izpostavila na novinarski konferenci.
Reynders pa je znova pozval tudi k čimprejšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Če se to ne bo zgodilo, bo po poletju odločil o ukrepih, je napovedal.
V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito. Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.
V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a da njeni človeški viri ostajajo omejeni. Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.
V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.
Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.
Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covida-19 na vladavino prava.
Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno izpostavljala posameznih držav. Tudi tokrat v Bruslju poudarjajo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.
Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v uniji v minulem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo. Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.
Dialog na podlagi tega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU, povezanih z vladavino prava. Drugi je postopek po 7. členu v primeru Madžarske in Poljske, ki je že dolgo v zastoju. Tretji pa dogajanje v povezavi z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Temeljni namen tega poročila – prvega je komisija objavila lani konec septembra – je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.
Skupine Evropskega parlamenta ob objavi poročila o vladavini prava pozivajo k ukrepanju
V politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) so ob današnji objavi poročila o vladavini prava pozvali k ukrepanju proti tistim, ki ne spoštujejo vladavine prava. V skupini socialistov in demokratov so poudarili, da bi morala poročilu slediti tudi priporočila državam. Za ukrepanje in priporočila pa so se zavzeli tudi v skupini liberalcev.
EU po besedah EPP temelji na vladavini prava. Grožnje vladavini prava spodkopavajo pravne, politične in ekonomske temelje EU. Pomanjkljivosti v eni članici vplivajo na druge članice in EU kot celoto, so dodali. "Medtem ko pozdravljamo poročilo, verjamemo, da to ni dovolj. Izdali smo opozorila, a niso bila slišana. Če opozorila niso upoštevana, mora slediti ukrepanje. Članice EU morajo odločno ukrepati proti tistim, ki zlorabljajo vladavino prava," so poudarili v EPP.
Objavo poročila so pozdravili tudi v drugi največji politični skupini v parlamentu S&D, pri čemer pa so izpostavili pomanjkanje priporočil vladam za odpravo pomanjkljivosti. "Brez specifičnih priporočil vladam poročilo o vladavini prava ne bo doseglo celotnega svojega potenciala," so poudarili. Glede napadov na svobodo medijev in neodvisnost pravosodja so opozorili, da ti niso enaki v vseh državah članicah. Razmere na teh področjih se stalno poslabšujejo na Madžarskem in Poljskem, so dodali.
"Slovensko predsedstvo pozivamo, naj Svet EU na podlagi tega poročila postopek po 7. členu proti Poljski in Madžarski premakne v naslednjo fazo in izda priporočila," so poudarili. Obenem so opozorili, da zadnji napadi na novinarje in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev tudi v primeru Slovenije kažejo, da "ne smemo čakati".
Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je zapisala, da je poročilo pomemben korak naprej k varovanju temeljnih vrednot EU. "Upam pa, da bo komisija kmalu predstavila tudi mehanizem za odločno ukrepanje zoper države kršiteljice. Še posebej, ko gre za denar evropskih davkoplačevalcev," je poudarila poslanka.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je v odzivu opozorila, da je "stanje pravne države v Sloveniji, kot ga je ocenila Evropska komisija, bolj skrb vzbujajoče, kot smo pričakovali in kot nam želi to predstaviti vlada Janeza Janše". Posvarila je, da smo "namesto da bi odpravili pomanjkljivosti iz prejšnjega poročila, zabredli še globlje".
MZZ: Slovenija bo podrobno preučila celotno poročilo
Slovenija pozdravlja objavo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v Evropski uniji, so sporočili iz zunanjega ministrstva. "Slovenija že vse od same pobude naprej podpira mehanizem za spremljanje vladavine prava, pripravo letnih poročil Evropske komisije in na tej osnovi izvedbo letnega dialoga o vladavini prava." Slovenija bo poglobljeno preučila celotno poročilo, so zagotovili.
"Spremljanje stanja vladavine prava mora odražati dejansko sliko na podlagi sledenja merilom objektivnosti, transparentnosti, nepristranskosti in enaki obravnavi vseh držav članic ob uporabi verodostojnih, zanesljivih in primerljivih virov ter razumevanju relevantnih okoliščin, sorodnosti in razlik v državah članicah in institucijah Evropske unije," so zapisali in dodali, da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU dejavno prispevala k nadaljnji tvorni obravnavi poročila.
Podpredsednica EP za blokado sredstev za Madžarsko in Poljsko
V luči današnje objave drugega letnega poročila o vladavini prava v članicah EU se je podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley, sicer Nemka in članica politične skupine socialistov in demokratov (S&D), zavzela za blokado dostopa do evropskih sredstev za Madžarsko in Poljsko zaradi kršitev demokratičnih načel. "Pri tem je bistveno, da ti ukrepi v prvi vrsti prizadenejo vladi in ne prebivalstva," je poudarila v pogovoru za več nemških časnikov, ki so del medijske skupine Funke.
Glede madžarskega premierja Viktorja Orbana Barleyjeva pravi, da sta on in njegova vlada pri vseh stebrih demokracije uvedla tako velike spremembe, da o demokratičnih razmerjih na Madžarskem sploh ne moremo več govoriti. Kot primer je med drugim izpostavila zakon, ki prepoveduje dostop mladoletnikov do knjig in informativnega gradiva o homoseksulanosti, transseksualnosti ali spremembi spola. Na Poljskem Barleyjevo skrbi predvsem spodkopavanje neodvisnosti sodstva. Kritiki sicer tako madžarski kot poljski vladi očitajo, da izvajata pritisk na sodstvo, ki ni v skladu s standardi Evropske unije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred slabima dvema tednoma v Evropskem parlamentu poudarila, da bo komisija za zavarovanje temeljnih vrednot unije uporabila vse vzvode, ki jih ima kot varuhinja pogodb EU, in pri tem posebej opozorila na sporen madžarski zakon, ki diskriminira osebe LGBTIQ+. Obenem je izpostavila mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki naj bi ga začela uporabljati jeseni, in pomen ustrezne zaščite evropskih sredstev za okrevanje.
KOMENTARJI (605)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.