Macron v pogovoru s Putinom podprl čimprejšnjo napotitev inšpekcije Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na lokacijo elektrarne, a pod pogoji, ki sta jih dogovorili Ukrajina in Združeni narodi. Putin je izrazil strinjanje z napotitvijo te misije in omenjenimi pogoji in potrdil pripravljenost ruske strani, da zagotovijo potrebno pomoč. V pogovoru je opozoril še na ovire pri izvozu ruskih živi in gnojil, poroča France24.
Oba predsednika sta se tudi dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala v prihodnjih dneh, so v sporočilu za medije zapisali v Macronovem uradu in dodali, da je Putina poklical Macron.
To je bil prvi pogovor predsednikov po njunem tristranskem srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom 28. maja.
Jedrsko elektrarno Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini so Rusi zavzeli marca, trenutno pa pod ruskim nadzorom z njo upravljajo Ukrajinci. Delavci v tovarni so pričeli opozarjati na napete razmere. "V zadnjih dveh tednih je elektrarna postala stalna tarča vojaških napadov. Kar se dogaja, je strašno," so dejali.
Rusijo so zato vsi trije predstavniki - ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in generalni sekretar Združenih narodov António Guterres - pozvali k demilitarizaciji - v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do nuklearne katastrofe, poroča BBC.
Trije od štirih napajalnih vodov, ki povezujejo elektrarno z ukrajinskim nacionalnim omrežjem, so bili zaradi granatiranja poškodovani, ukrajinski jedrski regulator pa je opozoril, da bi popolna izguba oskrbe z električno energijo pomenila, da se bo "jedrsko gorivo začelo topiti, kar bo povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje".
Zato je na četrtkovem srečanju ukrajinski predsednik kritiziral "namerne ruske napade na jedrsko elektrarno" in Guterresa pozval, naj zagotovi demilitarizacijo največje evropske jedrske elektrarne. Ta je ob tem dejal, da bi "kakršnakoli potencialna škoda elektrarni Zaporožje pomenila samomor," in Rusijo opozoril, da elektrarne ne sme izrabljati v vojaške namene. Svojo zaskrbljenost je izrazil tudi Erdogan. Skrbi ga, da bi se na območju Zaporožja ponovil "še en Černobil".
Vsi trije voditelji se strinjajo, da bi morala Moskva območje zapustiti čim prej. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev pa meni, da bi s to potezo elektrarno naredili še bolj ranljivo. Vseeno so v četrtek iz ukrajinskega vladnega urada sporočili, da so člani Roasatoma, ruske državne jedrske korporacije, "nenadno in nepričakovano odšli z območja". Ukrajinski obveščevalci so ob tem opozorili, da je možno, da gre le za rusko provokacijo in da se pripravljajo na še več napadov.
Čeprav je javnost zaskrbljena, saj ne želi, da bi se ponovil černobilski scenarij, pa strokovnjaki pravijo, da je Zaporožje bolj varno. "Reaktor je v jekleno-betonski zgradbi, ki lahko prestane ekstremne zunanje dogodke, kot so strmoglavljenje letala ali eksplozije," so pojasnili.
Guterres razočaran nad neizkoriščenimi zmogljivostmi pristanišča v Odesi
Guterres je med obiskom Odese izrazil obžalovanje nad neizkoriščenimi zmogljivostmi tamkajšnjega pristanišča - enega od treh, od koder Ukrajina v skladu z dogovorom z Rusijo izvaža svoje žito, poročajo tuje agencije.
"Zelo žalostno je videti, kako velika zmogljivost tega velikega pristanišča ni v celoti izkoriščena. Žalosten sem, ker se potencial, ki ga ima to pristanišče, to mesto za vašo državo, za vašo regijo ne realizira," je po navedbah ukrajinske javne radiotelevizije Suspilne v Odesi dejal Guterres.
Prvi mož ZN je ob tem dodal, da upa, da se bo lahko v kratkem vrnil v odeško pristanišče, ko bodo vsi terminali zasedeni, mesto pa polno življenja.
Ob tej priložnosti je še poudaril, da bo krepitev izvoza hrane in gnojil iz Ukrajine in Rusije ključna za umiritev svetovnih trgov in padec cen hrane, so sporočili iz Združenih narodov. Prav tako je naslovil prošnjo na bogate države, naj "odprejo denarnice in srca", s čimer je poudaril, da dosežen dogovor o izvozu žita ne pomeni skoraj nič za države, ki si tega žita ne morejo privoščiti.
Guterres si je pristanišče ogledal v družbi ukrajinskega ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova, ki je izrazil zadovoljstvo glede dosedanje implementacije dogovora o izvozu žita.
