Kako se bo po terorističnih napadih v Dagestanu na noge postavila judovska skupnost?

Napadi v regionalni prestolnici Mahačkali in mestu Derbent, ki ležita na severnem Kavkazu ob Kaspijskem morju, so terjali 21 žrtev, večinoma policistov, še 43 je bilo ranjenih. Glavni ruski rabin Berel Lazar je povedal, da je bila uničena tudi stara sinagoga v Derbentu, ki je bila središče judovske skupnosti v regiji.

Med ubitimi je tudi 66-letni ruski pravoslavni duhovnik Nikolaj Kotelnikov. In judovska skupnost se je odločila, da je teroristični napadi ne bodo zaustavili ter da ne bodo ustrahovani. "Judovska skupnost v Dagestanu nam je sporočila, da se ne bo skrivala za zidovi in se pustila ustrahovati skrajnežem," je dejal Lazar. "Svojo vero bodo prakticirali še naprej. Optimistični so, da bo vlada sprejela ukrepe za njihovo zaščito in verjamejo, da se bodo okrepili."

Napade so sicer v judovski skupnosti že doživeli. Julija 2013 je bil Ovadia Isakov, ki vodi sinagogo v Derbentu, ustreljen med tem, ko je hodil, uradniki pa so napad označili za antisemitski. Tudi letališče v Mahačkali je ni odneslo brez napada. Kmalu po začetku vojne med Izraelom in Hamasom je na letališču namreč pristalo letalo iz Tel Aviva. Več kot 20 ljudi je bilo ranjenih, ko je več sto moških vdrlo na letališko ploščad, preganjalo potnike in metalo kamenje v policijo.

A uničena sinagoga v Derbentu je še posebej zarezala v srca judovske skupnosti, saj je tam njihovo osrčje. Dagestan s približno tremi milijoni prebivalcev je etnično zelo raznolik, ima namreč več kot 40 plemen s prav toliko jeziki. Vse pa so majhne skupnosti s svojimi trajnimi tradicijami, piše AP. Poroke se, denimo, še zmeraj sklepajo znotraj plemen. 

Odnosi med Judi in muslimani v regiji so večinoma prijateljski, poznajo običaje drug drugega in jih spoštujejo. Vendar se v zadnjem času pojavlja porast ekstremizma, ki grozi, da bo razdvojil včasih tako mirno živeča naroda. Sicer je napad šokiral tudi muslimane v Dagestanu. 

"To ni bil samo napad na Jude, ampak tudi na cerkve, državo in vse ljudi," je dejal. "Večina muslimanov v Dagestanu je prav tako zaskrbljena zaradi tega novega vala ekstremizma. Vendar vemo, da ta prihaja od zunaj in da takšna ideologija vpliva na zelo majhen odstotek muslimanov."

Prebivalci zdaj čakajo odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga še kar ni, in dokler so nekateri zelo optimistični, da se bo zavzel za regijo, pa drugi v to dvomijo. Moskva naj namreč ne bi preveč upoštevala želja in skrbi Dagestana. 

Posebej zanimivi so prav dagestanski Judje, ki sicer sebe imenujejo Juhura, kar bi pomenilo "gorski Judje", ker prihajajo iz kavkaških gora. Zelo so povezani s svojo deželo, z zemljo, na kateri živijo, in želijo v nasprotju z drugimi Judi, ki želijo biti pokopani v Izraelu, svoj večni počitek najti prav v Dagestanu. 

Dagestanski Judje sicer praznujejo iste praznike kot drugi Judje, a se običaji in tudi jedi malce razlikujejo. Tudi jezik je znan kot juguri, veja tatskega narečja perzijščine, ki ga govorijo lokalni muslimani. "Juhuri ni izoliral kavkaških Judov od preostalega judovskega sveta," je dejal jezikoslovec Ronald Šabtajev. "Nasprotno, pomagal je ohraniti judovsko dediščino in tradicijo ter gorsko judovsko etnoreligiozno identiteto." Juhurščina, jezik, obdan s hebrejskimi in aramejskimi besedami, je ogrožen, govori ali razume ga namreč manj kot 200.000 ljudi po vsem svetu.