Kako je trenutno na Kitajskem: Prispevek Slovenca v Pekingu 

  Prihod na Kitajsko zdaj

Ko sem prišel v Peking, je celotno letalo, ki je imelo kitajske in nekitajske potnike iz Evrope, avtomatsko pristalo v karanteni. Pred izkrcanjem so nas klicali po imenih in vsakemu so izmerili temperaturo. Nato je sledilo nekaj kontrolnih točk, kjer si moral po resnici zapisati lokacije, kje si bil v zadnjih 14 dnevih, če imaš znake vročine, kje nameravas stanovati itd.

"We isolate the virus, but we don’t isolate love" (izoliramo virus, a ne izoliramo ljubezni)

To je bil napis na tabli, ki nas je čakala v kitajskem in angleškem jeziku, ko smo prišli z letala. Vse osebje na letališču je bilo v polni zaščitni opremi. Nato so nas v ločenih avtobusih peljali na ločeno lokacijo, od koder so nas porazdelili in odpeljali do hotelov. Ti hoteli so uradno izbrani in dodeljeni za karanteno vseh, ki pridejo v Peking. In v hotelski sobi moraš ostati 14 dni in dvakrat dnevno poročati na list in v aplikacijo na telefonu svoje počutje in temperaturo. Veliko je osebja in prostovoljcev, ki delajo na tem, da se karantena vzdržuje. Na Kitajskem v splošnem velja pravilo, da je osebja, za vsak slučaj, lahko malo več.

Ljudje sprašujejo, kako je na Kitajskem

Odkar so se začele razmere na Kitajskem poslabševati, so me nekateri v Evropi spraševali, kaj se tam dogaja, saj sem imel informacije skoraj iz prve roke. Na začetku je res bilo kaotično in panično, ker nihče ni pričakoval takšnega izbruha. Krožile so razne informacije in dezinformacije in še vedno krožijo. Karantena in zaprtje mest ter vasi je sledilo kmalu, morda kakšen teden prepozno. A za Kitajsko, ki je država z največ prebivalci na svetu, vseeno hitro.

Ker poznam ljudi, ki živijo tukaj, v različnih provincah, lahko povem, da so vsi tisti videi o kitajski kontroli v karanteni, ki so krožili po Facebooku pri nas, krožili tudi na Kitajskem. In še marsikaj več. Ljudje se tudi pogovarjajo med seboj in delijo informacije. Znan je bil tisti posnetek, ko so kitajske uradne osebe v skafandrih odnesle žensko iz stanovanja, ki se je upirala. Stvar je v tem, da če so pravila, so pravila za vse, drugače sistem ne deluje. In vedno se najde kdo, ki želi delati po svoje. Na začetku nekateri niso želeli v karanteno ali k zdravniku, a so imeli znake virusa in so vseeno hodili naokoli. In te so odpeljali v karanteno. Zdaj se nekaj podobnega dogaja v Evropi in ZDA.

Karantena po celi državi

Preden so naredili karanteno za več milijonov ljudi v Vuhanu, so nekateri morda mislili, da zadeva še ni tako resna. A se je resnost vedno bolj stopnjevala. Razlog za bolj trde pristope oblasti v zvezi s karanteno je v tem, da so ljudje še vedno želeli najprej poskrbeti zase in se vrniti nazaj v kraj, od koder so prišli za kitajsko novo leto. Na začetku se je lahko potovalo naokoli, a tudi to se je zelo hitro spremenilo. Karantena je postala uradna za celotno državo in nespoštovanje le-te bi bilo kaznivo dejanje. Ljudje so se naenkrat sprijaznili, da ostanejo doma.

Kako skrbijo za karanteno

V večjih mestih ima skoraj vsaka stolpnica uslužbenca, ki skrbi za to, kdo gre ven in kdo vstopa v stavbo. V vaseh ima recimo ena ulica nekoga, ki pazi na izstope in vstope v kraj. Če ne stanuješ v določenem okraju, ne moreš niti z avtomobilom priti na parkirišče, ker ima vsako parkirišče v naseljih nekoga pri zapornici. S tem so omejili obiskovanje. V mestih si lahko kadarkoli naročiš hrano ali kar pač potrebuješ na dom, plačaš samo nekaj juanov, recimo 1 evro ali manj za dostavo. Sreča v nesreči je bila, da se je vse skupaj začelo dogajati v času kitajskega novega leta in so ljudje lahko ostali s svojo družino, ki jo drugače morda vidijo bolj redko ali le enkrat letno.

Šole še vedno delujejo

Šole so začele s poukom na daljavo, a ta pouk je uraden, torej prisotnost in pisanje domačih nalog potekata kot po navadi. Marsikomu je ta način učenja še preprostejši in bolj všeč.

Maske in zaščita

Ljudje na podeželju in v mestih imajo morda različne navade. A nošenje mask je nekaj, kar je na Kitajskem in v Aziji skoraj normalno. Nekateri so šli tako daleč, da so si kupili zaščitno obleko s kapuco (skafander) in zaščitna očala. Na Kitajskem je skrb za družino zelo pomembna in ljudje niso želeli ogroziti svojih staršev, ki so lahko rizična skupina. Zato pazijo, da ne bi z virusom ogrozili starejših.

Ljudje so doma

V zadnjih dveh mesecih so se ljudje navadili biti doma, iti enkrat ali dvakrat na teden v trgovino. Kuhaš doma ali naročiš hrano na dom. Po spletu so se začeli spodbujati, kaj vse lahko počneš doma. Razni kuharski recepti, spletni seminarji, video oddaje itd. Pozitivna promocija, ki pomaga izboljšati psihološko stanje tistih, ki so doma.

Situacijo je vsaj večina vzela resno

Na Kitajskem se nihče ne norčuje iz situacije, kvečjemu nasprotno. Ne boš našel sarkazma na to temo in nihče ne bo zasmehovan, če bo strikten pri upoštevanju pravil. Če bi kdo hodil okoli brez maske ali ne bi upošteval pravil, bi se ga ljudje izogibali ali celo prijavili policiji. Seveda se vedno najdejo primeri, ki niso tako rožnati, in tako kot povsod po svetu lahko najdeš te primere in splet rad širi tiste video posnetke, ki bi prikazali negativno plat medalje. A medtem ko se je kdo posmehljivo obračal na vzhod, so Kitajci skoraj postavili normo za zajezitev virusa. Zdaj se svet uči od njih.

Na Kitajskem so širjenje virusa ustavili

Medtem ko so se pri nas ustvarjale razne teorije, kdo je ustvaril virus in ali je naraven ali ne, so Kitajci skoraj zaključili s karanteno. Ne glede na vse je Kitajska zelo dobro opravila svojo nalogo. Še vedno pa so stvari v teku, vse se lahko hitro spremeni.

Pozitivne posledice

Kot se je opazilo tudi v Italiji, se je nebo nad Kitajsko razjasnilo. Po cestah je promet na desetini tistega, kar je bil prej. Čeprav je to začasno, je lepo videti razliko. Vedeti morate, da je le v ožjem območju Pekinga ljudi za deset Slovenij. Predstavljajte si, kakšne razsežnosti bolezni bi se lahko pojavile z 1,4 miljardo ljudi, če ne bi bilo strogih ukrepov. Samo poglejte Italijo, ki je kar nekajkrat manjša od Kitajske, kako so stvari eskalirale.

Pozitivno je tudi to, da so prejšnji mesec lokalne in centralne oblasti z zakonom že prepovedale določeno prakso, kot je recimo trgovina z divjimi živalmi (za bogate posameznike). Seveda je tu še marsikaj za narediti (in seveda ne samo na Kitajskem, ampak povsod po svetu), a je to korak v pravo smer, ki se drugače brez virusa morda ne bi zgodil.

Dva meseca in pol po izbruhu

Trenutno so še vedno vsa velemesta zaprta ali pa se potovanje med njimi ne priporoča. Včeraj so v celi Kitajski imeli le en nov primer virusa. A kljub temu načrtujejo obdržati karanteno še vsaj kakšen mesec. Nihče uradno tega ne pove, a je za pričakovati. Trenutno je pozornost na vseh, ki se vrnejo na Kitajsko, saj so le-ti potencionalni povratni prinašalci virusa. Iz Vuhana še vedno ni možno leteti, čeprav se pojavljajo letalske povezave v aplikacijah za nakup letalskih vozovnic za april, a ljudje še vedno čakajo z njihovim nakupom, dokler ne bo uradno.

Kitajska kot primer

Torej, če vzamemo Kitajsko kot primer, je od izbruha do skoraj nič novih primerov trajalo nekaj manj kot 3 mesece, s strogimi ukrepi - lahko pomislimo, koliko časa lahko to traja pri nas. In Kitajska bo še kar nekaj mesecev držala strogo kontrolo za vse, ki pridejo od zunaj. In če je to Kitajska, ki centralno ureja območje z 1,4 miljarde ljudi, nato pa to primerjamo z Evropo, ki ni čisto na jasnem in je polna različnih idej, katere ukrepe naj uvede in katere ne, se zna vse skupaj zavleči krepko čez polovico leta.

Zdaj se stvari umirjajo

Zdravniki in zdravstveni delavci so si lahko malo odpočili, saj je število na novo obolelih ljudi skoraj na ničli. V primerjavi s par tedni nazaj se je stanje tukaj umirilo.

Primerjava s Slovenijo

V primerjavi s Slovenijo pa je razlika v tem, da kdorkoli bi imel simptome, se mora testirati. Ni dovolj, da samo ostane doma. Če ima povišano temperaturo ali kašelj, mora poklicati na številko in na tvoj naslov bo prišel zdravnik ali pač nekdo, ki testira, in ti bo vzel bris. Seveda se to malo razlikuje od mesta do mesta.

Medicinsko in ostalo osebje, od varnostnikov do čistilk, nosi popolno zaščitno opremo. Vsi prodajalci, vozniki, javni ali zasebni uslužbenci morajo imeti zaščitno opremo. To je tako že nekaj časa. Vse nenujne storitve pa so že od začetka zaprte. Večina stanovanjskih zgradb ima stalno nekoga, ki razkužuje vhode, kljuke in preverja vstope in izstope iz stavbe. Nakupovalni centri, če so odprti, imajo nekoga, ki ti izmeri temperaturo na vhodu. Nekaj časa si moral imeti s seboj dovolilnico za izhod od doma, da si sploh lahko vstopil v trgovino, zdaj se je to morda umirilo.

Tiste restavracije, ki še vedno delajo, pripravljajo hrano za dostavo, hoteli so marsikje namenjeni karanteni. Ker se je vse to začelo izvajati že dosti zgodaj, se je širjenje lahko ustavilo.

Drugače pa življenje na ulicah dobiva počasi bolj normalno podobo. Stavbe na Kitajskem ponavadi nimajo balkonov tako kot v Evropi. Ni petja z oken ali igranja na kitaro, a zato vsi komaj čakajo, da bo vsega tega konec in bodo lahko šli ven. Ker so se zadeve malo umirile, je zdaj dovoljeno oziroma sprejemljivo iti na sprehod recimo v park, a druženje več ljudi naenkrat še vedno ni dovoljeno.

"Teorije zarote" in pozitivne posledice na okolje

V tem prispevku ne bom komentiral teorij, ki krožijo po spletu, zakaj in kako je ta virus prišel, in kdo, če kdo, ga je ustvaril. A nekaj je jasno. Ljudje se še vedno obnašamo, kot da je narava pod nami, a mi smo sestavni del nje. En majhen virus, ki ne izbira države in rase lahko v nekaj mesecih obrne naše življenje na glavo. Kot človeštvo se bomo morali prebuditi in vprašati, zakaj nekaj ne spremenimo. Narava ima svojo inteligenco in na nek način je virus lahko dober za Zemljo, a slab za ljudi.

Če lahko kaj potegnemo iz vsega tega, je, da je morda počasi že čas, da nehamo kazati drug na drugega s prstom. Vse se začne pri nas samih. Če ne drugače, poskrbimo za to, da omejimo širjenje virusa v našem okolju.

Za voljo udobja in razkošja razvite države že stoletja izkoriščajo države v razvoju. Koliko plastike porabimo vsak dan, koliko litrov fosilnih goriv pokurimo za prevoz sem in tja, koliko nepotrebnih stvari kupimo in koliko nepotrebnih smeti ustvarimo vsak dan. Evropa je še do lani pošiljala zabojnike s smetmi v Azijo. In včasih kaj, morda v drugačni obliki, pride nazaj do nas. V angleščini se reče: What goes around, comes around. Naša dejanja in navade vplivajo na življenja ljudi na drugem koncu sveta. Virusu je pa tudi vseeno za politiko in religijo. Morda je že skrajni čas, da nekaj naredimo. Ta virus je navsezadnje lahko tudi katalizator pozitivnih sprememb na svetu in pri nas samih. Narava le poskrbi za ravnovesje.